Shrani za kasnejše branje.
Inženiringi aktivno sodelujejo pri pripravi gradbenega zakona, zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, gradbenih uzancah, energetskem konceptu Slovenije in NEPN.
Mateja Jordan
Storitve inženiringa obsegajo celotni življenjski cikel investicijskega projekta od projektiranja, izgradnje do obratovanja, tudi za državo pomembno dejavnost opisuje nekdanji direktor ZING Vekoslav Korošec. S svojimi storitvami inženiringi podpirajo in dopolnjujejo druge gospodarske dejavnosti, predvsem industrijo in gradbeništvo. »Delo inženiringov je pomembno pri izgradnji infrastrukturnih, energetskih, industrijskih in stavbenih projektov. Odpirajo tudi nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo in optimalnim deležem domačega znanja, opreme in storitev.«
Korošec, sicer aktualni predsednik Strateškega sveta za zeleni prehod na GZS, podpira pomemben cilj Slovenije in Evropske unije – doseganje ogljično nevtralne družbe oziroma zeleni prehod do leta 2050. Ta cilj po njegovih besedah zahteva veliko novih investicij v učinkovito rabo energije, omrežja, elektrarne ter še posebej v izrabo obnovljivih virov in nizko ogljične, pa tudi jedrske elektrarne. Poleg prometne infrastrukture bo to največji investicijski cikel v samostojni Sloveniji.
»Pri tem želimo ohraniti industrijsko proizvodnjo, konkurenčne cene za gospodarstvo in gospodinjstva ter konkurenčnost naših proizvodov in storitev v primerjavi z EU in širše,« zatrjuje Korošec. Kot ključno za doseganje teh ciljev smatra vzgojo kadrov, kjer inženiringi v svojih izobraževalnih programih usposabljajo mlade strokovnjake s formalno izobrazbo, ki jim manjkajo izkušnje in primeri iz prakse. »Visok delež domačega znanja pri investicijah bomo dosegli s pravočasno pripravo na načrtovane projekte, povezovanjem inženiringov in izvajalcev v konzorcije, vključevanjem v dobavne verige in povezovanjem z raziskovalnimi inštitucijami pri uvajanju novih tehnologij in pilotnih projektov,« meni sogovornik.
V prvem četrtletju 2024 so v dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja; tehničnega preizkušanja in analiziranja (SKD 71) kot glavni omejitveni dejavnik pri svojem poslovanju najbolj pogosto navedli pomanjkanje delovne sile (39 % podjetij; za 17 o. t. več kot lani v prvem četrtletju), nezadostno povpraševanje (33 % podjetij; za 13 o. t. manj kot lani v prvem četrtletju) in finančne ovire (9 % podjetij). Četrtina podjetij nima omejitev pri poslovanju.
Pripravila Analitika GZS
Glas ZING je še premalo slišan
Po besedah predsednice Upravnega odbora ZING Vere Dodig združenje spremlja zakonodajo, relevantno za opravljanje dejavnosti članic. To je predvsem zakonodaja s področja gradbeništva, strojništva in energetike. Poleg pregledovanja uradnih objav, spremljanja delovanja parlamenta in vladnih agencij člani ZING-a tudi aktivno sodelujejo pri pripravi omenjene zakonodaje, in sicer s sodelovanjem v javnih razpravah, posvetovanjih, delovnih skupinah in s podajanjem pripomb na predloge zakonov.
Kot navaja Korošec, sicer soustvarjalec za panogo pomembne zakonodaje, so inženiringi aktivno sodelovali pri pripravi gradbenega zakona, zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti, pri gradbenih uzancah, energetskem konceptu Slovenije in nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN). Preko Strateškega sveta za Investicije in gradbeništvo ter Strateškega sveta za energetski prehod pa aktivno sodelujejo s pristojnimi ministrstvi in državnimi organi.
»V članstvih strateških svetov sodeluje veliko naših članov. V okviru celotne GZS, njenih zbornic in združenj pripravljamo predloge, organiziramo posvete in seznanjamo javnost z našimi stališči in predlogi. Prizadevamo si, da bi bil naš glas bolj upoštevan kot do sedaj, kar pričakuje tudi naše članstvo,« vlogo inženiringov pri oblikovanju zakonodaje oriše strokovnjak.
V podjetju Esotech preko svojega predstavnika v UO ZING še posebej aktivno spremljajo zakonodajo s področja javnih naročil. Pri tem opozarjajo predvsem na prakso naročil v javnem sektorju, ki inženiringom onemogoča ali pa otežuje konkurenčni nastop na trgu. »Pomembno je omogočiti domačim inženiringom, da pridobijo prve reference doma, saj bodo le tako lahko izpolnili potrebni pogoj za nastop na tujih trgih, kjer Esotech ustvari že polovico letnih prihodkov,« pravi predsednik uprave družbe Marko Škoberne. Pri tem se še posebej zavzemajo za inženiring tehnoloških sistemov, ki vključuje lastni razvoj ali pa razvojni potencial slovenskih podjetij, zlasti na področju okoljskih tehnologij in tehnoloških novosti s področja obnovljivih virov energije, ki se uvajajo v elektroenergetski sistem Slovenije.
Za hitrejše umeščanje projektov v prostor je izjemno pomembna gradbena zakonodaja, poudarja Marko Škoberne.
Foto: Esotech
Škoberne spomni, da je za hitrejše umeščanje projektov in objektov v prostor izjemno pomembna tudi gradbena zakonodaja, kjer je podjetje Esotech prav tako aktivno sodelovalo pri pripravi pripomb in predlogov v fazi njenega sprejemanja, še posebej pri gradbenem zakonu. »Žal pa je potrebno povedati, da se pri sprejemanju tako pomembnih zakonov vse premalo upošteva predloge stroke in stanovskih združenj,« Korošcu pritrjuje Marko Škoberne.
Pri sprejemanju pomembnih zakonov, kot je gradbeni, se premalo upošteva predloge stroke in stanovskih združenj, pravi Marko Škoberne. Na sliki čistilna naprava.
Foto: Esotech
Država ni usmerjena v ustvarjanje konkurenčnih pogojev
Vera Dodig izpostavlja več pomanjkljivosti trenutnega zakonodajnega procesa, zlasti neupoštevanje strokovnih mnenj, prehitro spreminjanje zakonodaje in pomanjkanje transparentnosti. »Od države pričakujemo, da bo zagotovila jasen in opravljanju dejavnosti primeren ter smiseln zakonodajni proces. To naj vključuje tudi zadostno obdobje za posvetovanje z vsemi zainteresiranimi stranmi, upoštevanje strokovnih mnenj in zagotavljanje, da so zakoni tehnično korektni, ekonomsko smiselni in življenjski,« poudarja.
Devid Palčič, direktor podjetja Robotina, glavno oviro vidi v nezanesljivosti samih zakonov, saj se po njegovem preveč spreminjajo in premalo upoštevajo. Veliki problemi so po njegovem tudi na področju javnega naročanja, delovnopravne zakonodaje in uveljavljanja davčne zakonodaje. »Omejitve postavlja tudi dejstvo, da je zakonodaja, ki ureja notranje lastništvo, nagrajevanje delavcev in pa zlasti prihodke vrhunskih strokovnjakov, neurejena. ZING se trudi, vendar je pri politiki zelo težko karkoli doseči, ker ni usmerjena v ustvarjanje konkurenčnih pogojev,« je prepričan Palčič.
Kaj ZING še pričakuje od države?
V panogah, kot so inženiringi v elektrogospodarstvu, gradbeništvu in strojništvu, je zagotavljanje zadostnega deleža domačega znanja, opreme in gradbenih storitev ključnega pomena za razvoj gospodarstva in ustvarjanje delovnih mest z visoko dodano vrednostjo, je prepričana predsednica UO Vera Dodig. Zato je po njenem posebno pozornost treba nameniti pridobivanju in ohranjanju usposobljenega kadra z vlaganjem v izobraževalne sisteme, usmerjene v te potrebe ter razvoj tehničnih, tehnoloških in inženirskih programov na visokošolskih in poklicnih izobraževalnih ustanovah. Ob tem od države pričakuje posodobitev učnih načrtov oziroma njihovo prilagoditev trenutnim in prihodnjim potrebam podjetij.
Dodigova izpostavlja še nujnost spodbujanja raziskav in razvoja znotraj podjetij, kar je po njenem mnenju mogoče doseči z davčnimi olajšavami za R&D, (so)financiranjem projektov in spodbujanjem partnerstev med akademskim sektorjem in industrijo.
»Med drugimi lahko k temu cilju doprinesemo z ustreznim regulativnim okvirjem, ki podpira domačo industrijo tudi z javno-zasebnimi partnerstvi, sodelovanjem z mednarodnimi partnerji pri projektih in tehnološkem prenosu, kar pripomore k pridobivanju novih znanj in izkušenj, ki jih je mogoče uporabiti doma in nadalje razvijati,« še dodaja Vera Dodig. Poudarja še, da mora biti strategija za doseganje teh ciljev celovita in usklajena med različnimi deležniki, vključno z vlado, podjetji, izobraževalnimi ustanovami in raziskovalnimi organizacijami.
Pri zelenem prehodu moramo izkoristiti vse naravne vire
Vekoslav Korošec, ki se v okviru Strateškega sveta za energetski prehod pri GZS z NEPN intenzivno ukvarja že pet let, kot ključne izzive razogličenja izpostavlja razogličenje industrije, energetike in prometa. »Najbolj na udaru je energetsko intenzivna industrija, ki si močno prizadeva za zmanjšanje obremenitev okolja in dosega odlične rezultate, problem pa je, da nove tehnologije za razogljičenje in zamenjavo fosilnih goriv še niso razvite,« pojasnjuje.
Vekoslav Korošec opozarja na problem nerazvitosti novih tehnologij za razogljičenje in zamenjavo fosilnih goriv.
Foto: Primož Korošec
Problem je, kot opozarja, akuten za vso evropsko industrijo, ki se bori za obstoj ali pa se seli izven EU. Na področju energetike vidi izzive v različnih ocenah o porabi električne energije do leta 2050 in v brezogljičnih virih, ki bodo nadomestili fosilne vire – premog in plin. »Glavna dilema sta dva scenarija NEPN – po prvem pokrivanje porabe samo z OVE in po drugem kombinacija OVE in JE energije. Na GZS menimo, da moramo glede na naše naravne danosti izkoristiti vse naravne vire – vodo, sonce, veter, les, geotermalno energijo, zeleni vodik in jedrsko energijo – JEK 2,« prepričuje Vekoslav Korošec.
Na GZS so s pomočjo zunanjih strokovnjakov in SAZU pripravili svoj scenarij, kako zagotoviti zanesljivo in konkurenčno oskrbo z električno energijo in samozadostnost oskrbe. »Aktivno se vključujemo v dobavne verige za JEK 2, kjer se bodo naši člani vključili kot podizvajalci potencialnih dobaviteljev. Imamo veliko izkušenj iz gradnje NEK in iz modifikacij v NEK,« opominja, zato ne dvomi v uresničitev cilja – 40 odstotkov domačih dobav, opreme in storitev pri JEK 2.
Na tem aktualnem področju je aktivno vlogo odigralo tudi podjetje Esotech. »V okviru ZING in tudi IZS v fazi usklajevanja smo iz svojih svojih izkušenj dali pripombe, ki so jih potem posamezne organizacije poskušale uveljaviti pred sprejemanjem tega dokumenta, bolj ali manj uspešno,« opomni Škoberne. Poudarja, da je dokument zanje zelo pomemben, saj zajema pet ključnih področij s cilji in prihodnjimi projekti, na katerih želi podjetje s svojimi dosedanjimi referencami aktivno sodelovati predvsem v vlogi izvedbenega inženiringa. To so razogljičenje in obnovljivi viri energije (OVE), energetska učinkovitost, energetska varnost, notranji trg energije ter raziskave, inovacije in konkurenčnost.
V dejavnosti arhitekturnega in tehničnega projektiranja; tehničnega preizkušanja in analiziranja (SKD 71) se je v prvem četrtletju 2024 poslabšal kazalnik zaupanja in je bil za 5 o. t. nižji kot v prvem četrtletju 2023. V istem obdobju so se najbolj poslabšali kazalnik pričakovanih prodajnih cen (-24 o. t.), zaposlovanja (-13 o. t.), povpraševanja (-8 o. t.) in poslovnega položaja (-3 o. t.). Le kazalnik pričakovanega zaposlovanja v naslednjih 3 mesecih se je nekoliko izboljšal (za 9 o. t.), izkoriščenost zmogljivosti pa ostaja na podobni ravni, pri 93 %.
Pripravila Analitika GZS
Naročnik je ključen za uspešno investicijo
Pomembna naloga komisije za reševanje sporov je reševanje zahtevkov izvajalcev in reševanje sporov, člani ZING pa sodelujejo kot predavatelji in člani komisij za reševanje sporov po pravilih FIDIC. »Združenje za svetovalni inženiring ima izdelana pravila za reševanje sporov in listo presojevalcev – članov komisij. Inženiringi trenutno sodelujemo pri pripravi nove Rdeče FIDIC knjige, kjer je na novo obdelana problematika reševanja sporov. Izobraževanje novih članov komisij za reševanje sporov je velik izziv za vse inženiringe, saj je pogodb po FIDIC čedalje več,« pravi Vekoslav Korošec.
Inženiringi izvajajo program usposabljanja naročnikov in izvajalcev preko AGI, kjer v 4. modulu – Javno naročanje, FIDIC in pogodbe pri investicijah obravnavajo vlogo naročnikov in izvajalcev pri investicijskih projektih. »Usposobljeni naročnik je ključen za uspešno izvajanje investicij , pripravo razpisne dokumentacije, izbiro ponudnika in izbiro primerne pogodbe z izvajalcem. Zavedati se mora vseh rizikov, ki nastopajo pri investicijah in kako jih obvladovati,« je prepričan Korošec.
