Shrani za kasnejše branje.
Trajnost je v jedru poslovanja številnih podjetjih, ki na konceptu krožnega gospodarstva ustvarjajo izdelke in prakse, ki počasi spreminjajo svet.
Barbara Perko
Steklo mora biti obravnavno kot krožna surovina, so prepričani v Steklarni Hrastnik, kjer je trajnost globoko zakoreninjena vrednota. S pomočjo načel »eco designa« že v fazi razvoja znižajo okoljski odtis. Za zmanjšanje okoljskega odtisa je bila ključna uvedba hibridne regerenativne peči, ki omogoča taljenje stekla z do 40 % deležem električne energije iz obnovljivih virov. To pomeni več kot 50-odstotno zmanjšanje porabe zemeljskega plina in do 33-odstotno zmanjšanje emisij CO₂. Sistem je izredno prilagodljiv, saj omogoča dinamično preklapljanje med energenti glede na razmere na trgu, kar povečuje odpornost in stabilnost proizvodnje. Nova peč omogoča tudi večjo proizvodno stabilnost, energijsko učinkovitost ter optimalne pogoje za taljenje stekla, kar pomeni nižjo porabo energije na enoto proizvoda. »Služi tudi kot razvojni mejnik za nadaljnje projekte, kot sta i-STENTORE in CITADEL, kjer načrtujemo povezavo peči z lokalnimi obnovljivi viri v hibridni hranilnik energije ter še višji delež elektrifikacije. Prvi vtisi po uvedbi tehnologije so izjemno pozitivni – sistem se je izkazal za zanesljivega, energetsko učinkovitega in okoljsko bistveno manj obremenjujočega,« ocenjujejo v Steklarni Hrastnik.
Intenzivno delajo na uvedbi vodika v steklarsko proizvodnjo. »V okviru projekta H2GLASS smo kot prva steklarna na svetu leta 2023 izvedli industrijsko proizvodnjo, v kateri smo za svetovno priznano blagovno znamko Bacardi za taljenje stekla uporabili več kot 60 % vodika, kar je prispevalo k več kot 30-odstotnemu zmanjšanju ogljičnega odtisa njihovih izdelkov. Ta dosežek je pomemben dokaz, da je trg pripravljen na zeleni prehod in da uvajanje novih tehnologij za razogličenje lahko prinese podjetju veliko konkurenčno prednost v EU,« poudarjajo.
V sodelovanju z mednarodnim Združenjem JRE so razvili prvo ogljično nevtralno vinsko steklenico Re.Vine, ki tehta le 490 gramov (povprečje v sektorju je 720 g). »Do ogljične nevtralnosti smo prišli z uporabo hibridnega taljenja, zmanjšanjem mase in sistematično ogljično izravnavo. Že pri prvi proizvodni fazi je ta projekt omogočil prihranek več kot 5.500 ton CO₂. Re.Vine ni le okoljsko odgovoren izdelek, temveč tudi estetsko in tehnično dovršen, kar potrjuje, da lahko trajnostni dizajn uspešno sobiva z visokimi pričakovanji končnih uporabnikov.
V Steklarni Hrastnik v procesu taljenja vključujejo reciklirano steklo – črepinje. »Vsakih 10 % recikliranega stekla v surovinski zmesi zmanjša porabo energije za 2–3 %. Z razvojem super flint stekla, ki bo vsebovalo do 40 % recikliranih surovin, bomo dodatno prispevali k zmanjševanju okoljskega vpliva. Do leta 2030 načrtujemo večinski prehod na ta tip stekla v eni od dveh poslovnih enot,« napovedujejo.
Okoljska odgovornost enako pomembna kot funkcionalnost
Podjetje sodeluje v vrsti evropskih razvojno-inovacijskih projektov: v okviru H2GLASS razvijajo uporabo 100-odstotnega vodika kot goriva, BEAR je platforma za hibridno taljenje, ki ga i-STENTORE izkorišča za shranjevanje viškov obnovljive energije, CITADEL nadaljuje z nadgradnjo hibridne peči na super hibridno taljenje z do 70-odstotnim deležem električne energije, PHOTOSINT razvija tehnologijo umetne fotosinteze za proizvodnjo zelenega vodika neposredno iz sončne energije in odpadne vode. S tem uresničujejo vizijo krožnega, nizkoogljičnega in trajnostnega steklarstva.
Uvajanje novih tehnologij za razogljičenje lahko prinese podjetju veliko konkurenčno prednost v EU.
Z razvojem trajnostnih izdelkov, ki so proizvedeni z bistveno nižjim ogljičnim odtisom, bodo nadaljevali. »Osredotočeni bomo na celostni pristop – na izdelke, ki bodo v celoti proizvedeni z uporabo obnovljivih virov energije in imajo nizek vpliv na okolje tekom življenjskega cikla. V zadnjih letih opažamo precejšnjo rast povpraševanja po trajnostno naravnanih izdelkih, še posebej v premium in super premium segmentih industrije žganih pijač. Naročniki vse pogosteje od nas pričakujejo ne le kakovost in estetiko, temveč tudi skladnost z njihovimi trajnostnimi zavezami. To pomeni, da postaja okoljska odgovornost enako pomembna kot funkcionalnost in oblikovna dovršenost izdelkov,« opišejo pričakovanja strank. Ne nazadnje številne trajnostne izdelke razvijejo v sodelovanju s partnerji, saj tako prihaja do deljenja znanja, razumevanja skupnih ciljev in je možno skozi celoten dobavni cikel usklajevati pričakovanja.
Preboj, ki je odprl vrata širši uporabi trajnostnih rešitev
V podjetju KANSAI HELIOS so razvili trajnostno smolo na osnovi 2,5-furandikarboksilne kisline (FDCA), ki omogoča zmanjšanje odvisnosti od fosilnih surovin in 17-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ pri proizvodnji premazov za navito pločevino. »FDCA nadomešča običajno uporabljene naftne derivate, pri čemer smola ohranja primerljive lastnosti s standardnimi izdelki in je primerna za uporabo na veliki industrijski skali. S tem prebojem smo odprli vrata širši uporabi trajnostnih rešitev v industriji in pomembno prispevali k razvoju krožnega gospodarstva,« povedo v podjetju.
Vseskozi stremijo k sprejemanju konkretnih ukrepov za zmanjšanje okoljskega odtisa in izboljšanje varnosti izdelkov. »Razvijamo inovativne premaze iz biološko obnovljivih virov, kar prispeva k ciljem Evropskega zelenega dogovora. Prizadevamo si, da bi vsaj 30 % prodaje izhajalo iz trajnostnih izdelkov, ki podpirajo ogljično nevtralnost do leta 2050. Danes med drugim že proizvajamo premaze in smole, ki temeljijo na obnovljivih in recikliranih surovinah, prav tako pa s stalnim izboljševanjem postopkov skrbimo, da materiali, ki so bili nekoč obravnavani kot odpadki, postanejo sekundarne surovine,« o tem, kaj že delajo, pravijo v KANSAI HELIOS. »Nadaljnje priložnosti za širitev uporabe okolju prijaznih materialov vidimo v še večji integraciji obnovljivih virov v proizvodne procese, optimizaciji embalaže z uporabo recikliranih materialov ter v tesnejšem sodelovanju z dobavitelji, kjer sistematično spremljamo tudi njihove okoljske in družbene standarde preko orodij, kot je EcoVadis.«
Embalažne rešitve postajajo čedalje lažje
Z inovacijami, kot je Circular Design Metrics, orodjem, ki omogoča merjenje trajnostnih parametrov embalaže (reciklabilnost, ogljični odtis, učinkovitost transporta ipd.) – DS Smith razvija embalažo, ki je optimalna tako za potrebe strank in pakiranja njihovih proizvodov, za optimizacijo dobavne verige, kot tudi za »wow« učinek na prodajnih policah in je, ne nazadnje, prijazna tudi do okolja. Njihove embalažne rešitve postajajo vedno bolj lahke, izdelane so iz recikliranih materialov, a kljub temu vzdržljive in funkcionalne.
S tehnološkimi postopki, ki omogočajo zmanjšanje porabe vode, energije in emisij CO₂ pri proizvodnji skrbijo za zmanjševanje porabe naravnih virov. »Zelo ambiciozni smo tudi pri zamenjavi plastične embalaže ali zgolj plastičnih elementov. Več kot leto in pol pred zadanim trajnostnim ciljem smo dosegli mejnik zamenjave 1 milijarde plastičnih embalaž s trajnostnimi in inovativnimi rešitvami,« povedo. »Vsaka malenkost lahko šteje – pa če je to zgolj plastični zatržni trak, ki ga zamenjamo za v celoti papirno rešitev, skrčljiva folija na multipackih brezalkoholnih pijač, ki jo je zamenjala rešitev na osnovi papirja DS Smith Lift Up, ali pa plastična banjica za meso in gotove obroke, ki jo je nadomestila rešitev DS Smith Easy bowl, ki količino porabljene plastike zmanjšuje kar do 85%.«
Plastične banjice za meso in gotove obroke so nadomestili z rešitvijo DS Smith Easy bowl, ki zmanjšuje količino porabljene plastike do 85 odstotkov. Foto: arhiv DS Smith
Največje trajnostne premike dosegajo na področju industrijske embalaže z zamenjavo stiropornih insertov za različice iz valovitega kartona. »Ena izmed tovrstnih zgodb o uspehu je z embalažnim oskarjem nagrajena embalažna rešitev, ki smo jo razvili za čezoceanski transport nosilcev avtomobilskih koles za podjetje TPV Automotive,« pravijo.
Trajnostna vrednostna veriga je ključ do dolgoročnega uspeha. V DS Smith usodelujejo izključno z dobavitelji, ki izpolnjujejo njihove stroge standarde glede trajnosti, sledljivosti virov in etičnega poslovanja. Vsi njihovi papirji izvirajo iz odgovorno upravljanih virov in nosijo certifikate FSC® ali PEFC™.
Majhne izboljšave embalaže vodijo do velikih prihrankov
»V Študiji dobavnih verig ‘Solving complexities in the supply chain’, ki smo jo pred časom pripravili v DS Smithu, smo ugotovili, da 47% podjetij načrtuje optimizacijo pakiranja za boljšo logistično učinkovitost v roku enega leta. Po drugi strani pa je zanimivo, da hkrati le 25 % tistih, ki so v podjetjih zadolženi za dobavne verige, obravnava embalažo kot eno izmed treh najpomembnejših prioritet v logistiki — a naše izkušnje kažejo, da ima velik potencial na povečanje učinkovitosti in trajnosti. V DS Smithu embalaže ne vidimo kot strošek, temveč kot vzvod pozitivnih sprememb. Majhne izboljšave dimenzij, oblike in materiala embalaže se multiplicirajo na tisočih pakiranjih, kar vodi do velikih prihrankov. Neposredno z zmanjšanjem stroškov prevoza in posredno z zmanjšanjem administracije, dela in rokovanja.«
Glavni izziv ostaja razpoložljivost ustrezno ločenih in kakovostnih surovin iz reciklaže, saj učinkovit sistem kroženja zahteva dobro sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, občinami in partnerji.
»Eden glavnih izzivov je zagotavljanje konstantne kakovosti recikliranih materialov, saj je ta močno odvisna od razvrščanja in zbiranja odpadkov. Prav tako so nekatere industrije – denimo prehrambna in farmacevtska – podvržene strogim regulativam, kar zahteva dodatne rešitve za stik z živili,« v DS Smith navajajo izzive pri uvajanju embalaže iz recikliranih materialov. »Z razvojem specializiranih papirjev, naprednimi tehnologijami reciklaže in tesnim sodelovanjem s partnerji našim strankam zagotavljamo varno, zanesljivo in trajnostno embalažo tudi iz sekundarnih surovin. Naša proizvodnja v Sloveniji je že danes skoraj v celoti osredotočena na uporabo recikliranih materialov, kar je rezultat strateških vlaganj in strokovnega znanja naše ekipe.«
Prehod na trajnostno embalažo ni le stvar zamenjave materiala, ampak celostne spremembe razmišljanja. Ključni del tega procesa so PackRight Centri, med katerimi pomembno vlogo igra tudi center v Sloveniji, kjer se s strankami srečujejo v interdisciplinarnih timih in skupaj razvijajo embalažne rešitve po njihovi meri, razložijo v DS Smith. »Ta sodelovalni proces nam omogoča, da združimo podatke, dizajn in proizvodnjo ter tako ustvarimo embalažo, ki je funkcionalna, stroškovno učinkovita in trajnostna.«
»V okviru PackRight delavnic strankam svetujemo in jih izobražujemo in ozaveščamo o tem, kako lahko embalaža pripomore k njihovim okoljskim ciljem in skladnosti z novo zakonodajo – predvsem z evropsko Uredbo o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki bo pomembno vplivala na embalažni sektor. Prav zaradi teh predpisov je že danes ključno razmišljati o zmanjševanju količin embalaže, povečani reciklabilnosti in ponovni uporabi – vse to pa so elementi, ki jih v DS Smith načrtujemo že v fazi dizajna. Z našimi strankami raziskujemo prihajajoče trende, vedenje potrošnikov, regulative in tehnološke novosti. Ti strateški pogovori nam omogočajo, da razvijamo embalažo prihodnosti že danes.« Raziskave DS Smith kažejo, da si tudi vse več potrošnikov želi trajnostne embalaže.
Odgovorili na enega najtežjih izzivov pri recikliranju tekstilnih materialov
»Prehod na krožno gospodarstvo zahteva kompleksne spremembe tako tehnologij in proizvodnih procesov kot tudi dobavnih verig. V Sloveniji se k temu priključuje še zahtevna birokracija postopkov, kot so na primer okoljevarstvena dovoljenja. Opažamo, da se EU zakonodaja prenese v slovenski pravni red nepopolno oziroma se interpretira tako, da uvaja še večje zahteve in meje, kot so prisotne v zakonodajah drugih bolj razvitih državah EU, kar nas postavlja v nekonkurenčni položaj,« o izzivih uvajanja krožnega gospodarstva pravi generalni direktor AquafilSLO Denis Jahić. »Na drugi strani pa krožni poslovni model, ki ga izvajamo v podjetju Aquafil, zmanjšuje količino odpadkov in negativni vpliv na okolje, ter omogoča, da z izdelki regeneriranega najlona ECONYL® zapolnjujemo pomembno nišo v panogi sintetičnih vlaken in za to ne dobimo nobenih subvencij.«
Podjetje kot pionir zelenega prehoda v v industriji vrhunskih poliamidnih vlaken za modna in športna oblačila ter tekstilne talne obloge neprestano išče nove načine, kako zadržati vire v krogu uporabe. Eden njihovih prebojnih projektov je pilotna naprava za kemijsko ločevanje najlona in elastičnih vlaken. »Omenjena pionirska tehnologija je odgovor na enega najtežjih izzivov pri recikliranju tekstilnih materialov: soobstoj različnih materialov v isti tkanini. Malokatera tkanina je namreč izdelana samo iz ene vrste materiala. Zaradi nezmožnosti ločevanja najlona od elastičnih vlaken (natančneje elastanskih vlaken) je do sedaj na tone uporabnega najlona, predvsem iz športnih oblačil in kopalk, pristalo med odpadki,« pojasnjujejo v podjetju Aquafil.
»Naslednji cilj je optimizirati vse faze postopka, da bi bilo mogoče načrtovati postavitev obrata industrijskega obsega. Aquafil je aktiviral mrežo strateških deležnikov, da bi zagotovil stalen dotok odpadnih materialov in zgradil trdno ter učinkovito dobavno verigo, ki bo lahko oskrbovala vse bolj celosten reciklažni model. Najlon, pridobljen s to tehnologijo, bo v celoti namenjen obratu za regeneracijo ECONYL®, kjer bo predelan v nov regenerirani najlon, pripravljen za uporabo v novih tekstilnih izdelkih,« napovedujejo še en korak k zmanjšanju odvisnosti od primarnih virov in konkreten prispevek k zmanjšanju okoljskega vpliva industrije.
Izzivi nastanejo že v fazi načrtovanja izdelka
Kot poudarjajo v podjetju Aquafil se največji izzivi, povezani z zbiranjem in predelavo odpadkov, začnejo že v fazi načrtovanja izdelka. »Od te faze je namreč odvisno, kakšna bo usoda izdelka in materialov, iz katerih je izdelek narejen. So to trpežni in kakovostni reciklirani materiali? Je izdelek načrtovan tako, da se bo ob koncu uporabne dobe lahko razstavil ali so različni materiali med sabo tako spojeni, da jih je nemogoče ločiti in nato reciklirati?« naštejejo, na kaj vse je treba biti pozoren.
»Naša prizadevanja so zato usmerjena na eni strani v naše kupce/blagovne znamke in njihove dizajnerje, ki jih spodbujamo k načrtovanju izdelkov iz recikliranih materialov, ki jih bo ob koncu uporabne dobe mogoče razstaviti in materiale reciklirati. Ker pa so to dolgoročne spremembe, hkrati razvijamo tudi tehnologije, kot je prej omenjena, ki omogočajo, da najlon 6 ločujemo iz mešanih materialov in ga nato predelamo v regenerirani najlon ECONYL®.«
Sistem regeneracije ECONYL® omogoča izdelavo 100 % regeneriranega najlona ECONYL® iz odpadkov, kot so ribiške mreže, tekstilne talne obloge, industrijska plastika. »Ker ponuja enako kakovost, kot primarni najlon 6, izdelan iz surove nafte, ima pa znatno nižje okoljske vplive, je sestavina številnih oblačil športnih in modnih znamk, tekstilnih talnih oblog in notranje opreme.«
V podjetju pa stremijo k temu, da bi šli še dlje v zapiranju snovnega kroga. »Naši načrti gredo v smer večje krožnosti, h kateri želimo pritegniti tudi naše obstoječe in nove kupce. Želimo si, da bi ti v svoje poslovne modele vključili tudi zbiranje izdelkov, ki so odslužili svojemu namenu, mi pa bi iz njih ponovno pridobili regenerirani ECONYL®. Tako bi naredili še en korak k zapiranju snovnega kroga. Najlon 6 ima namreč to lastnost, da omogoča regeneracijo v neskončnost, pri tem pa ne izgubi nobene svoje lastnosti,« povedo o načrtih za prihodnost.
Z izdelki iz regeneriranega najlona ECONYL® zapolnjujejo pomembno nišo v panogi sintetičnih vlaken. Foto. arhiv Aquafil
Trajnost spodbujajo vzdolž celotne verige
Hofer prizadevanja na področju trajnosti in družbene odgovornosti že od 2014 povezuje v iniciativo Danes za jutri. Vsebinsko se osredotoča na dobavno verigo, družbo, okolje in varstvo podnebja, kupce ter svoje sodelavce. Ključno vodilo je zagotavljanje trajnosti, dostopne kupcem.
»Pri tem skrbimo, da vzdolž celotne dobavne verige, od pridobivanja surovin in vse do končne proizvodnje, upoštevamo okoljska in socialno trajnostna merila. Tako med drugim na naših policah ne boste našli jajc iz baterijske reje in med izdelki HOFERjevih lastnih blagovnih znamk (teh je v redni prodaji 90 odstotkov) prav tako ne izdelkov z jajci iz baterijske reje kot sestavino. Poleg tega vsi morski sadeži in ribe prihajajo iz trajnostnih virov, kakav v naših čokoladah, pralinejih, pecivu in sladkarijah je certificiran, neživilski izdelki vsebujejo recikliran ali certificiran les in papir in še bi lahko naštevali. Da se lažje prepoznajo, so izdelki, ki predstavljajo bolj trajnostne izbire, označeni z različnimi certifikati, kot so BIO, Fairtrade, Rainforest Alliance, FSC in drugi,« razložijo. Transparentno in jasno obveščanje omogoča kupcem premišljene nakupne odločitve.
Problematiko odpadne embalaže naslavjajo z uvajanjem reciklabilnih rešitev in večkratno uporabo transportne embalaže.
Svoje dobavitelje, s katerimi tesno sodelujejo skozi celoten proces, aktivno spodbujajo k razvoju trajnostnih izdelkov, »predvsem preko zavezujočih trajnostnih zahtev za izdelke lastnih blagovnih znamk. S tem neposredno vplivamo na trajnostno naravnanost svoje dobavne verige«. Z lokalnimi proizvajalci gradijo dolgoročna partnerstva, ki podpirajo lokalno gospodarstvo in zmanjšujejo ogljični odtis zaradi krajših transportnih poti. V primerih, ko so njihovi izdelki in surovine dobavljeni z globalnega trga, spremljajo socialne standarde pri proizvodnji, da bi ustvarili odgovorne delovne pogoje vzdolž celotne dobavne verige. Pri uresničevanju zastavljenih ciljev in določanju novih sodelujejo tudi z zunanjimi certifikacijskimi organi, pobudami in nevladnimi organizacijami ter spremljajo in implementirajo zahteve nove EU zakonodaje.
V okviru projekta »Embalaža na HOFER misiji: Zmanjšaj. Ponovno uporabi. Recikliraj.« k problematiki odpadne embalaže pristopajo celostno. »Poleg zmanjšanja količine embalaže si namreč prizadevamo tudi za večkratno uporabo transportne embalaže in vrečk ter uvajamo reciklabilne rešitve, ki spodbujajo krožno gospodarstvo. Pri tem se zavedamo, da cilje lahko dosežemo le postopno in v sodelovanju skozi celoten materialni cikel, zato pri optimizaciji embalaže tesno sodelujemo z dobavitelji in strokovnimi partnerji.«
V okviru projekta »Hrana na dobri poti« si prizadevajo za manj zavržene hrane v trgovinah. »Izdelke pred potekom roka uporabnosti pocenimo, da bi jih v čim večji meri odprodali. Določene količine izdelkov, ki so še primerni za uživanje, a vseeno ostanejo neprodane, pa pri HOFERju ne zavržemo, temveč jih iz vseh 93 trgovin doniramo socialnim organizacijam, ki jih razdelijo pomoči potrebnim. Pri tem sodelujemo z okoli 40 socialnimi organizacijami, ki nam s pomočjo 600 prostovoljcev pomagajo med 20.000 socialno ogroženih razdeliti več kot 100 ton hrane. S številnimi aktivnostmi k odgovornemu ravnanju s hrano spodbujamo tudi naše kupce.«