Shrani za kasnejše branje.
Predelovalne dejavnosti, ki se spopadajo s šibkejšim povpraševanjem po blagu, bodo iskale načine za doseganje višje produktivnosti tudi z uporabo umetne inteligence v številnih procesih
Darja Močnik, Analitika GZS
Svetovno gospodarstvo naj bi tudi v letu 2024 ohranilo zgodovinsko podpovprečno gospodarsko rast, kar naj bi bilo predvsem posledica nižje gospodarske rasti Kitajske. Svetovna gospodarska rast naj bi v 2023 znašala 3 %, v letu 2024 2,9 %. Napredek pri reševanju težav v dobavnih verigah in nižje cene surovin bodo zmanjšali inflacijo v razvitih gospodarstvih na 2,4 % leta 2024, kar je padec s predvidenih 4,5 % leta 2023 in kaže na odsotnost spirale med plačami in cenami. V drugi polovici leta 2024 trgi pričakujejo prva znižanja osrednjih obrestnih mer centralnih bank, saj se inflacija zmanjšuje. Kljub temu se pričakuje, da se bo inflacija v večini primerov (območje evra, Združeno kraljestvo) vrnila na ciljno vrednost šele v letu 2025.
Cene hrane bodo ostale povišane, zlasti pri živilih zaradi ciklona El Niño, kar bi lahko ohromilo pridelek. Pričakuje se, da bo leto 2024 najbolj vroče doslej, kar bo okrepilo napore za zmanjšanje emisij ter spodbudilo investicije v obnovljive vire energije. Hkrati postajajo stroški soočanja s podnebnimi spremembami vse bolj obremenjujoči, ne le za sektorje, ki jih neposredno prizadenejo, temveč tudi za mnoga podjetja in vlade.
Geopolitična nestabilnost ostaja pomemben vir tveganja, pri čemer ruska invazija na Ukrajino, odnosi med Izraelom in Gazo ter rivalstvo med ZDA in Kitajsko ostajajo ključni izzivi. Naložbe v dobavne verige, še posebej na področju tehnologije in energetske tranzicije, se bodo prilagajale, da se zmanjša politično tveganje.
Stroški soočanja s podnebnimi spremembami postajajo vse bolj obremenjujoči tudi za mnoga podjetja in vlade.
Velik bo pritisk na obdavčitev podjetij, saj bodo vlade poskušale obvladovati proračunske primanjkljaje in ravni javnega dolga, ki so se začele povečevati že med pandemijo covida-19. V nekaterih državah, kot so članice G7, naj bi se delež javnega dolga v BDP v letu 2024 povzpel na 129 %.
Industrijski proizvajalci se srečujejo z izzivi, vključno z gospodarsko negotovostjo, nenehnim pomanjkanjem kvalificirane delovne sile, motnjami v dobavni verigi in potrebami po inovacijah izdelkov za doseganje ciljev ničelnih neto emisij. Svetovna poraba energije naj bi leta 2024 pospešila na 1,8 % (napoved EIU) predvsem zaradi povpraševanja iz Azije. Poraba obnovljive energije se bo povečala za 11 %, vendar bo povpraševanje držav v razvoju dvignilo uporabo fosilnih goriv na nove rekorde. Svetovno povpraševanje po nafti, plinu in premogu bo leta 2024 doseglo rekordne ravni kljub pritisku na zmanjšanje emisij ogljika. Prodaja električnih vozil v svetu naj bi se povečala za petino, pri tem bodo vse pomembnejšo vlogo igrali kitajski proizvajalci. Na Kitajskem naj bi bilo prodanih polovica vseh električnih vozil na svetu in del proizvodnje naj bi bil tudi izvožen na razvite trge, kar bo povečalo trgovinske napetosti.
Izziv za podjetja bo uvedba umetne inteligence v vsakodnevne poslovne procese, saj je dvig produktivnosti lahko visok. Podjetja po vsem svetu bodo okrepila naložbe v UI, da bi imela korist od nedavnih razvojev. UI bo naletela na izzive zaradi predpisov v EU in drugih večjih jurisdikcijah.
10 ključnih podatkov za Slovenijo
1. Gospodarska klima v Sloveniji: -5,5 odstotne točke (oktober 2023)
Gospodarska klima se je oktobra v Sloveniji na mesečni ravni poslabšala za 0,1 o. t. po dveh zaporednih mesecih rasti. K padcu je prispevalo nižje zaupanje v predelovalnih dejavnostih (-0,8 o. t.), v gradbeništvu (-0,4 o. t.) ter višje zaupanje med potrošniki (+1,1 o. t.) in v trgovini na drobno (+0,2 o. t.), medtem ko kazalnik zaupanja v storitvenih dejavnostih ni imel vpliva. Zaupanje je ostalo nad dolgoletnim povprečjem v gradbeništvu.
2. Industrijska proizvodnja: -5,1 % (I-VIII 23/I-VIII 22)
Vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih osmih mesecih za 5,1 % nižja kot v istem obdobju lani. Nižja je bila tako v predelovalnih dejavnostih (-3,5 %), ki predstavljajo okoli 92 % celotne industrijske proizvodnje, še zlasti pa v oskrbi z električno energijo, plinom in paro (-35,1 %) ter v rudarstvu (-24,6 %). Najvišji upad so zabeležili v kemični industriji (-23,8 %), papirni industriji (-18 %), obdelavi in pridelavi lesa (-14,1 %) in proizvodnji pohištva (-13,3 %). Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih so bile v prvih devetih mesecih medletno višje za 8,1 % (septembrska medletna rast se je skrčila na 1%).
3. Blagovni izvoz: +4,1 % (I-IX 23/I-IX 22)
V devetih mesecih je bil izvoz blaga iz Slovenije še vedno višji za 4 %, medtem ko je septembrski izvoz medletno upadel (-11 %). K padcu je najbolj prispeval znižan izvoz na trge EU (-15 % v septembru medletno; -4 % v devetih mesecih), medtem ko je bil izvoz na trge nečlanic EU v septembru medletno nižji za 4 %, v prvih devetih mesecih pa je bil višji za +17 %. Uvoz blaga je bil na drugi strani septembra medletno višji za 7 % (v devetih mesecih za 1 %), pri čemer je bil iz trgov EU nižji za 9 % (-6 % v devetih mesecih), iz držav nečlanic EU pa višji za 27 % (v devetih mesecih: +11 %).
4. Prihodek v tržnih storitvenih dejavnostih: -0,5 % (I-VIII 23/I-VIII 22)
Obseg prodaje (realna sprememba) v tržnih storitvenih dejavnostih (SKD H-N) se je v prvih osmih mesecih postopno umirjal (+1,5 % medletna rast), medletno pa je bil avgusta že nižji za 3 %. V prvih osmih mesecih je obseg prodaje najbolj porasel v gostinstvu (+8,4 %) in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnostih (+7,9 %), strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih (+4,4 %), poslovanju z nepremičninami (+1,6 %) in IKT dejavnostih (+1,8 %). Upad obsega prodaje pa beležijo v prometu in skladiščenju (-6,1 %; septembra medletno že kar -13,8 %), kar pripisujemo zmanjšanim potrebam predelovalnih podjetij po logističnih storitvah zaradi padca naročil in prodaje blaga končnim kupcem.
5. Prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv): -5 % (I-IX 23/I-IX 22)
V prvih devetih mesecih je bil prihodek v trgovini na drobno (brez motornih goriv) za 5 % nižji kot v istem obdobju lani. V kolikor primerjamo ustvarjen prihodek v trgovini na drobno z motornimi gorivi, je bil nižji za 10,8 %, saj je bil v trgovini z motornimi gorivi nižji za 19 %. V trgovini z živili se je prihodek zmanjšal za 3,7 %, v trgovini z neživili za 6 %. V dejavnosti prodaje motornih vozil in popravil le-teh je bil v tem obdobju višji za 14,7 %, pri čemer se je v septembru rast še okrepila (+17 %).
6. Prenočitve turistov: +3,2 % (I-IX 23/I-IX 22)
V prvih devetih mesecih smo v Sloveniji glede na enako obdobje lanskega leta zabeležili 5,2 mio prihodov turistov (+5,1 %) in 13,6 mio njihovih prenočitev (+3,2 %). Domači turisti so ustvarili 3,6 mio prenočitev (20,5 % manj), pri čemer je bila septembra (+5,3 %) pri slednjih zabeležena prva rast prenočitev v zadnjih osmih mesecih. Tuji turisti so ustvarili 10 mio prenočitev (15,8 % več kot pred letom dni). V prvih devetih mesecih 2023 so v hotelih zabeležili za 5,3 % več prenočitev kot lani ta čas, v zasebnih sobah, apartmajih in hišah za 6,4 % več prenočitev, v kampih pa za 4,7 % manj prenočitev, k čemur so botrovali tudi slabi vremenski pogoji.
7. Vrednost gradbenih del: +22,2 % (I-VIII 23/I-VIII 22)
Vrednost gradbenih del se je v osmih mesecih medletno realno zvišala za 22 %, od tega pri stavbah za šestino, pri gradbeno inženirskih objektih za petino in pri specializiranih gradbenih delih za 36 % v primerjavi z enakim obdobjem predhodnega leta. Število izdanih gradbenih dovoljenj se je ta čas medletno zmanjšalo za 4,7 % zaradi padca pri stanovanjskih stavbah (-10,2 %), medtem ko je bila pri nestanovanjskih stavbah (+0,8 %) dosežena minimalna rast.
8. Cene življenjskih potrebščin: +8,1 % (I-X 23/I-X 22)
Oktobra so se cene v Sloveniji (indeks cen življenjskih potrebščin, ki se nekoliko razlikuje od HICP) povečale za 0,2 % na mesečnem nivoju. Na letnem nivoju je oktobra rast cen v Sloveniji dosegla 6,9 %. Blago se je v enem letu podražilo za 6,3 % (blago dnevne porabe za 8,5 %, poltrajno blago za 3,2 %, trajno blago za 0,4 %) in storitve za 8,1 %. K visoki letni inflaciji so največ prispevale višje cene hrane, električne energije, rekreacija in kultura. V območju evra je septembrska letna inflacija (metodologija HICP) znašala 2,9 %. Nad 6 odstotki je ostala rast cen le še na Slovaškem (7,8 %), Hrvaškem (6,7 %) in v Sloveniji (6,6 %).
9. Število delovno aktivnih: +1,5 % (I-VIII 23/I-VIII 22)
V prvih osmih mesecih je bilo v Sloveniji 932.726 delovno aktivnih oseb (931 v avgustu 2023), od tega nekaj več kot 831,9 tisoč zaposlenih in približno 99,8 tisoč samozaposlenih. Od začetka leta je bil največji upad števila delovno aktivnih na področju predelovalnih dejavnosti (-3,5 tisoč oseb oz. -1,6 %) in v izobraževanju (-1000 oseb oz. -1,3 %). Mesečna stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji se je v septembru zvišala na 3,6 %, kar je bilo za 0,1 o. t. več glede na avgustovsko vrednost in je predstavljalo prvi porast brezposelnosti v zadnjih 6 mesecih. Ob koncu septembra je bilo po podatkih Zavoda za zaposlovanje registriranih 46 tisoč brezposelnih (najmanj v prvih 9 mesecih), kar je bilo za 11,6 % manj kot septembra 2022.
10. Povprečna bruto plača: 10,2 % (I-VIII 23/I-VIII 22)
Povprečna bruto plača je bila v prvih osmih mesecih medletno nominalno višja za 10,2 % in je znašala 2.186 EUR. Neto plača je bila medletno višja za 10,3 % in je znašala 1.421 EUR. Rast bruto plače v zasebnem sektorju je v prvih osmih mesecih (+9,8 %) že tretjič zapored zaostajala za rastjo v javnem sektorju (+11 %). Med dejavnostmi je bila najvišja rast bruto plač v tem obdobju v rudarstvu (+14,3 %), oskrbi z električno energijo, plinom in paro (+14,1 %) in gostinstvu (+11,9 %).