Shrani za kasnejše branje.
Pravice in odgovornosti družbenika, ki prodaja svoj delež v podjetju.
Mag. Štefan Belingar, samostojni svetovalec pri Analitiki GZS
Izziv za poslovodstvo: Slovensko podjetje sprašuje, kako izpeljati izstop družbenika iz družbe z omejeno odgovornostjo in izplačilo poslovnega deleža.
Vprašanje sovpada z aktualno pripravo Zakona o lastniški zadrugi delavcev in odkupi deležev v tistih podjetjih, ki bodo naprodaj, ker nimajo nasledstva in prehoda lastništva na svoje sorodnike. Pri odgovoru se opremo na Zakon o gospodarskih družbah (ZGD-1) in ostalo relevantno zakonodajo.
Osnovni kapital družbe z omejeno odgovornostjo sestavljajo osnovni vložki družbenikov, katerih vrednost je lahko različna ali pa enaka (v konkretnem primeru je 5 družbenikov lastnikov d.o.o., vsi z enakimi deleži 20 %). V našem primeru gre za izstop enega družbenika. Sestavine kapitala podjetja so: osnovni/vplačani kapital: 8.820 EUR, rezerve iz dobička: 882 EUR, nerazporejeni dobiček: 55.000 EUR. Skupaj znaša kapital podjetja: 64.702 EUR. Minimalna vrednost kapitala d. o. o. po ZGD-1 je 7.500 EUR. Ocenjena vrednost kapitalskega vložka je 100.000 evrov. Podjetje poseduje cenitev premoženja in kapitala družbe.
Na podlagi osnovnih vložkov, ki jih fizične ali pravne osebe vložijo v družbo v denarni ali stvarni obliki, družbeniki pridobijo poslovne deleže v sorazmerni vrednosti v skupnem znesku osnovnega kapitala. Poslovni deleži so izraženi v odstotkih. Fizična ali pravna oseba oziroma osebe z ustanovitvijo družbe postanejo družbeniki, ki jim iz naslova poslovnega deleža pripada vrsta pravic, ki so po vsebini premoženjske in članske.
ZGD-1 družbeniku daje pravico, da sam odloči, ali bo izstopil iz družbe (po svoji volji) ali pa je izstop neodvisen od njegove volje. Navedena pravica je urejena v družbeni pogodbi. V njej morajo biti določeni pogoji (razlogi), postopek in posledice izstopa ali izključitve. Če družbena pogodba ne predvideva tega, ZGD-1 določa zakonske razloge in posledice izključitve ali izstopa družbenika iz d. o. o.. Posledica izstopa ali izključitve družbenika je, da preneha poslovni delež tega družbenika, ki v družbi izgubi statusne obveznosti in pravice, pridobi pa pravico do izplačila poslovnega deleža. Družba lahko odkuupi njegov poslovni delež.
Družbenik, ki je izstopil ali je bil izključen, ima pravico do izplačila ocenjene vrednosti poslovnega deleža na dan izstopa ali izključitve. Ta je lahko enaka knjigovodski vrednosti poslovnega deleža (nabavni vrednosti kapitala), večja ali nižja. Praviloma je ocenjena vrednost poslovnega deleža večja od njegove knjigovodske vrednosti. Družba mora družbeniku, ki izstopa iz podjetja, plačati poslovni delež iz premoženja, ki presega znesek osnovnega kapitala.
Družbeniku, ki je izstopil, je treba ocenjeno vrednost poslovnega deleža izplačati najpozneje v roku treh let po izstopu z obrestmi, družbeniku, ki je izključen, pa najpozneje v šestih letih po izključitvi z obrestmi. Znesek izplačila se lahko zmanjša za morebitne zneske odškodnin, ki jih družba zahteva od družbenika.
Poslovni delež družbenika, ki izstopa, se določi tako, da se od izplačane vrednosti poslovnega deleža, ki jo družbenik prejme, odšteje znesek osnovnega vložka družbenika, ki ga je ta efektivno vplačal družbi ob ustanovitvi ali pozneje pri pridobitvi poslovnega deleža (emisijska vrednost poslovnega deleža), ter znesek kapitalske rezerve v deležu (na primer vplačan presežek kapitala).
Ob izstopu ali izključitvi družbenika temu pripada ocenjena vrednost njegovega poslovnega deleža. Vrednost kapitala ob pridobitvi je nabavna vrednost kapitala, ki vključuje tudi stroške, povezane s pridobitvijo kapitala, in vse, kar je družbenik efektivno vplačal. Ocenjena vrednost kapitala oziroma poslovnega deleža z vidika Zdoh-2 je vrednost kapitala v trenutku odsvojitve s strani družbenika in mora biti opredeljena v prodajni pogodbi ob odsvojitvi, če pa ta ni razvidna iz pogodbe ali drugih dokazil ali ni ustrezna, se za ocenjeno vrednost šteje primerljiva tržna cena, od katere se odštejejo stroški zavezanca, ki so nastali v povezavi z odsvojitvijo kapitala.
Posledice izstopa ali izključitve se z davčnega vidika kažejo v prenehanju poslovnega deleža. Družbenik v svojih poslovnih knjigah na dan izstopa ali izključitve namesto finančnih naložb vzpostavi terjatve do družbe, v znesku, ki ustreza nadomestilu za izključitev ali izstopa.