Shrani za kasnejše branje.
Premalo usposobljen računovodski servis z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig lahko svojim strankam povzroči veliko škodo.
Mateja Jordan, foto: Tadej Kreft
V računovodstvu je znanje nujen pogoj, zato je vlaganje v kadre ključna zahteva današnjega časa. Kadri morajo biti kos izzivom, poudarja direktorica GZS Zbornice računovodskih servisov Polonca Podgoršek. Cilj zbornice, ki je zelo aktivna na področju izobraževanja, je, da se dejavnost strokovno dviguje. Posebno težavo pa predstavlja dejstvo, da lahko pri nas računovodske storitve opravlja vsakdo, ne glede na kompetence.
Pomanjkanje strokovnega kadra je eden ključnih izzivov računovodske dejavnosti. Kakšno je stanje? Zakaj je prišlo do očitnega nezanimanja za računovodstvo? Kaj mlade odvrača od poklica?
Razmere na trgu so nepredvidljive, zakonodaja se nenehno spreminja, pričakovanja naročnikov so vse večja, prilagajati pa se moramo tudi spremembam, ki jih računovodskemu poklicu prinaša digitalizacija. Zato je računovodsko delo zelo stresno. Glede na statistične podatke v dejavnosti sicer ni veliko absentizma, ker pa je veliko prezentizma, to na dolgi rok seveda vodi v absentizem. Skoraj vsi računovodski servisi so mikro podjetja. Zaposleni v tako majhnih kolektivih pa delajo tudi, ko so bolni. Ker računovodski servisi ne zaračunavajo vseh opravljenih storitev, tudi pogosto ne morejo zaposliti novih sodelavcev, ki bi razbremenili utrujene zaposlene.
Velika obremenitev so zakonski roki za oddajo davčnih obračunov in poročil, tedensko pa prihaja do sprememb tako na področju računovodstva kot financ in davkov. Člane dnevno obveščamo o spremembah zakonodaje, saj jih zaradi velike odgovornosti ne smejo spregledati, in redko se zgodi, da jih ni.
Med računovodskimi servisi je veliko družinskih podjetij, kjer otroci vidijo svoje starše, ki delajo cele dneve. Mnoge stranke namreč ne spoštujejo delovnika in kličejo tudi zvečer ali čez vikend.
Mladi vse to opazijo in se za študij računovodstva ne odločajo v dovolj velikem številu; tisti, ki se, pa po končanem študiju nimajo dovolj praktičnega znanja. Na trgu trenutno ni dovolj kakovostnega kadra s strokovnim znanjem in izkušnjami, zato se servisi borijo za nove delavce in zadrževanje zaposlenih. Vprašati se je treba, kaj narediti, da bo računovodstvo cenjen poklic, ki privlači mlade talente. Ti namreč pričakujejo stimulativno plačilo in atraktivno delovno okolje.
Znanje je nujen pogoj in vlaganje v kadre ključna zahteva današnjega časa. Vzgojiti moramo dobre kadre, ki bodo kos prihodnjim izzivom. Teh ni malo, npr. digitalizacija, avtomatizacija, umetna inteligenca, na podatkih temelječe poslovanje.
Poklic računovodje se je sicer v zadnjih desetletjih precej spremenil. Zakaj in kakšna je danes vloga računovodij? Kaj od njih pričakujejo stranke?
Včasih so računovodje veljali za dolgočasne, introvertirane birokrate, ki delajo s številkami in zaprašenimi dokumenti. Delo računovodij naj bi bilo monotono, dolgočasno in nekreativno. Ta pogled lahko izvira iz preteklosti ali iz nepoznavanja našega dela, vsekakor pa vplivajo na ugled našega poklica in morda tudi zaradi njih težje privabimo mlade, da bi gradili kariero na našem področju.
Računovodje so skozi različne krize v zadnjih 15 letih pridobili tudi na samozavesti. Ob zahtevnih strankah so se začeli postavljati zase in razvijati tudi druge, predvsem komunikacijske kompetence. Včasih so vlagali samo v strokovno izobraževanje, niso pa obvladali tako imenovanih mehkih veščin, s katerimi jih seznanjamo tudi na naših zborih članov in strokovnih kongresih.
Z razvojem digitalizacije bodo rutinske naloge vse bolj avtomatizirane, zato se bodo lahko tudi računovodje bolj posvetili bolj kompleksnim vidikom, kot so svetovanje, strateško odločanje, optimiziranje poslovanja, analiziranje podatkov ter ažurno poročanje o finančnem stanju podjetja. K tem spremembam prispevajo tudi naročniki, saj od izvajalcev ne pričakujejo samo knjigovodstva, ampak vse bolj tudi vsebinsko in strokovno pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Kakšen vpliv je na situacijo v dejavnosti imela korona kriza?
Obdobje covida-19 je vse te probleme v dejavnosti naplavilo na plano. Slovenija se je ustavila in računovodje so se morali marsikdaj odločati namesto strank. Pojasnil je bilo, razen s Fursa, zelo malo, zakonodaja se je dnevno spreminjala.
Vseeno pa je povečana količina dela v času epidemije že tako utrujene zaposlene še dodatno izčrpala. Mnoge mlade mamice, ki so delale doma, ob šoloobveznih otrocih, so, če so le imele možnost, takrat čez noč prekinile delovno razmerje. Tisti, ki so lahko, so zaradi stresa ušli iz dejavnosti. Kakovosten kader s strokovnim znanjem in izkušnjami, ki bi jih lahko nadomestil, pa je težko najti. S tem se je kadrovska kriza še poglobila.
Strokovnjaki za računovodstvo, revizijo so v raziskavi Poklicni barometer 2023 še vedno razvrščeni pod primanjkljaj. Že več let pa trendi napovedujejo, da bo poklic knjigovodje z nadaljnjo digitalizacijo preoblikovan.
Ko začne podjetje rasti, potrebuje strokovno računovodsko podporo, saj se ob večjih tveganjih lahko začnejo dogajati napake.
Vprašanje, ki ste ga že izpostavili – kaj bi bilo treba spremeniti, da bi računovodstvo spet postalo cenjen poklic? Kaj lahko naredijo sami računovodje? In kako lahko pripomore zbornica?
Zagotovo poklicu ne moremo vrniti ugleda brez kompetentnega kadra. Delodajalci danes težko najdejo vrhunske talente na področju financ in računovodstva.
V času covida smo opazili, da računovodje ne zaračunavajo vseh storitev, ki jih opravijo poleg računovodskega dela. Stranke od njih pričakujejo celo urejanje kadrovskih zadev, na primer sestavljanje pogodb o zaposlitvi, kar je zelo tvegano, saj je to delo pravnika. Vse bolj so aktualni evropski standardi poročanja o trajnostnosti. Stranke vsako novost prevalijo na računovodske servise (npr. register dejanskih lastnikov, e-vročanje …). Skratka, vodja računovodskega servisa mora upoštevati še kup drugih stvari, da opravi kakovostno storitev in hkrati zaščiti tudi sebe in podjetje (preprečevanje pranja denarja, GDPR, promocija zdravja na delovnem mestu …).
Za samo promocijo poklica posamezna podjetja težko kaj naredijo sama, zato smo to vlogo prevzeli na zbornici. Na hitro ne moreš veliko spremeniti, zato zdaj počasi postavljamo temelje za bolj sistematično predstavitev poklica. Imamo vizijo – povezati več računovodskih organizacij v skupen, večji projekt, kjer bi mladim računovodstvo prikazali kot zelo lep, celo kreativen in izpolnjujoč poklic, v katerem lahko napreduješ.
Naša naloga je, da jim to predstavimo na njim razumljiv način. Zato smo se v ZRS povezali z rap glasbenikom Emkejem, ki je ustvaril komad Računamo na vas. Oblikovali smo tudi promocijski plakat s sloganom »Računamo za vas, računajte na nas« za promocijo poklica računovodje po osnovnih šolah.
V sodelovanju z našimi člani smo na ZRS zbrali tudi deset neresnic – mitov o delu računovodij in pripravili odgovore nanje. Januarja se bomo prvič predstavili na dogodku Informativa (največjem vseslovenskem predinformativnim dnevom), pripravljamo pa tudi plakat Kolaž obrazov, s katerim bomo poskusili razbiti stereotip zaposlenih v računovodskih servisih. Iščemo različne načine, kako priti blizu mladim. Ampak, zavedamo se, da je to tek na dolge proge.
Zaposleni vse bolj gledajo na celoten paket: trajnost organizacije, osebno ujemanje s sodelavci in vodjo ter možnost prožnega dela imajo vse bolj odločilno vlogo pri izbiri delodajalca.
Na nek način ste pred nedavnim prevzeli tudi vlogo veznega člena med študenti in delodajalci. Kakšen je odziv?
ZRS je najprej med člani v 2022 izvedla anketo, ki je pokazala, da bi 75 % članov ZRS sprejelo študenta ekonomske/računovodske smeri na prakso oz. študentsko delo v računovodski servis.
ZRS je zato začela z zbiranjem prijav študentov za prakso/delo v računovodskih servisih. Obvestilo smo poslali na fakultete ustrezne študijske smeri in študentske servise. Odziv za enkrat ni takšen, kot bi si želeli, sami pa ne zmoremo stroškov promocije za celotno dejavnost. Zato načrtujemo povezovanje z ostalimi združenji računovodij in davčnih svetovalcev, ker smo v zelo podobni situaciji.
Študentska praksa je pomembna, saj študent pridobi možnost praktičnega preizkusa teoretičnega znanja in direktnega stika s potencialnimi bodočimi delodajalci, kar mu olajša vstop na trg dela. Ugotovili smo tudi, da kar 38 odstotkov članov ZRS zanima štipendiranje študenta ekonomske/računovodske smeri.
Zbornica ima tudi pomembno vlogo pri »vzgoji« računovodskih servisov in njihovih strank. Na katerih področjih?
Želimo, da stranke postanejo zahtevni naročniki, da ne bodo nasedali tistim računovodskim servisom, ki nimajo niti osnovnih pogojev za nudenje storitev. Žal servis lahko pri nas odpre kdorkoli, ki se registrira za to dejavnost in s tem naredi ogromno škode, če nima ustreznega strokovnega znanja in se ne izobražuje. Ko ozaveščamo stranke, delamo dobro tudi za svoje člane. Vedno moraš biti en korak pred svojo stranko, s svojimi zahtevami jih spodbujaš k napredku. Kdor ne sledi novostim, strank ne bo vzgojil in, če bo kdaj želel, podjetja ne bo mogel prodati.
Po covidu pa se največ posvečamo ravno kadrom. Tudi servisi, ki delujejo že 20, 30 let so začeli z resno selekcijo med strankami. Znižali so toleranco do neplačnikov in tistih, ki od njih pričakujejo neetično poslovanje. Odpovedujejo tudi strankam, ki ne upoštevajo navodil – ne dostavljajo pravočasno dokumentacije in se ne zavedajo pomena računovodske informacije.
Vsak računovodski servis v Sloveniji mora imeti svoj cenik. Našim članom svetujemo, da zaračunajo vse storitve; morebitni popust pri kateri od storitev pa naj bo viden na računu.
Naročniki od računovodij pričakujejo tudi vsebinsko in strokovno pomoč pri sprejemanju poslovnih odločitev.
Kot ste omenili, izvajanje računovodskih storitev pri nas ni ustrezno regulirano. Kakšne so lahko posledice?
Izvajanje računovodskih storitev je v Sloveniji popolnoma prepuščeno trgu. Računovodske storitve lahko opravlja vsakdo, tudi brez ustrezne kadrovske, strokovne in informacijske podpore, brez potrebnih znanj in kompetenc. Tako ni predpisanih nobenih pogojev niti glede izobrazbe, letnega izobraževanja in zavarovanja poklicne odgovornosti. Za dejavnost Računovodske, knjigovodske in revizijske dejavnosti in davčno svetovanje je pri nas registriranih več kot 4.500 servisov. Kar 60 odstotkov pa ima nič do dva zaposlena.
Računovodski izkazi, predvsem pa notranje poročanje so na nivoju znanja, ki ga ima računovodja.
Premalo usposobljen računovodski servis z nepravilnim vodenjem poslovnih knjig lahko svojim strankam povzroči veliko škodo. Naročnik ne more vedeti, ali se njegove knjige vodijo pravilno ali ne. Po drugi strani pa tudi država v primeru neustreznega vodenja knjig ne dobi pravih statističnih in drugih podatkov, uporabniki pa plačujejo previsoke ali prenizke dajatve. Računovodje morajo biti usposobljeni tudi za analitiko podatkov, da lahko zagotovijo vpogled v poslovanje ter prispevajo k načrtovanju in sprejemanju strateških odločitev strank.
Čeprav računovodski servisi nimajo velikega vpliva na rast bruto domačega proizvoda, predstavljajo pomemben dejavnik gospodarstva, predvsem zaradi posrednega vpliva na odločitve glede razvoja podjetniške dejavnosti številnih malih in srednjih podjetij, pa tudi zaradi svoje vloge v sistemu javnega gospodarskega informiranja.
Tega poklica torej ne more opravljati kdorkoli, potrebno je specifično znanje, zato je izobraževanje kadrov bistvenega pomena. Kako na ZRS spodbujate spremembe na tem področju?
Znanje je nujen pogoj in vlaganje v kadre ključna zahteva današnjega časa. Vzgojiti moramo dobre kadre, ki bodo kos prihodnjim izzivom. Izobrazbena struktura se v zadnjem desetletju sicer bistveno izboljšuje. Skoraj 60 odstotkov zaposlenih v računovodstvu ima višješolsko in visokošolsko izobrazbo.
Določena dodatna izobraževanja na ZRS organiziramo sami; temeljna izobraževanja, kot je – kako pripraviti letno poročilo in davčni obračun, pa pripravimo tudi v sodelovanju z regionalnimi zbornicami. Člani dobijo vsako leto ažurne informacije od vrhunskih predavateljev.
Dvakrat letno organiziramo strokovni posvet, večinoma v sodelovanju z institucijami, ki s svojim delom posegajo na področje delovanja računovodskih servisov. Vsaki dve leti smo kot združenje zavezani organizirati izobraževanje na temo preprečevanja pranja denarja in financiranja terorizma. Konec novembra bomo izvedli posvet na temo e-računov. Spomladi smo uvedli kratke webinarje, s katerimi smo zelo hitro odreagirali na spremenjeno zakonodajo na temo povračila stroškov prevoza po določitvi enotnih cen vozovnic. Tudi po poplavah smo takoj pripravili kratek webinar za člane. Pomagamo jim tudi z razvojem različnih orodij za podporo poslovanju in z ozaveščanjem, ki pomaga dvigniti nivo organizacije servisa.
Ko smo pred nekaj leti zaznali problematiko obračunavanja plač, pa smo dali pobudo na Višjo šolo za računovodstvo in tudi sodelovali v delovni skupini za razvoj izobraževalnega programa Certificiran strokovnjak za obračun plač. Zelo lepo se je prijel, letos je vpisanih 21 slušateljev, 54 pa jih je že prejelo certifikat v preteklih dveh letih za zahtevno izobraževanje.
Na zbornici izvajamo tudi izpite za strokovne vodje računovodskih servisov – pridobljeni certifikat lahko predstavlja neko dodatno referenco ob osnovni izobrazbi. Naš cilj je, da se dejavnost strokovno dviguje, da se ljudje izobražujejo. Za člane naročimo tudi pravna mnenja, ki so sicer zelo draga, mi pa jim jih posredujemo v okviru članarine.
Kako naj stranka izbere najprimernejši računovodski servis za svoje podjetje?
Zbornica računovodskih servisov si že vrsto let prizadeva informirati poslovno javnost o pomembnosti kakovostnega računovodskega servisa za uspešno delovanje podjetij. Pomen računovodskih informacij v zaostrenih pogojih poslovanja vedno bolj pridobiva vrednost tako za zunanje uporabnike (poslovne partnerje, državo, banke …) kot tudi za notranje uporabnike. Zlasti poslovodstvo se na podlagi računovodskih informacij odloča o nadaljnjih ukrepih pri poslovanju
Zaradi pomena, ki ga imajo računovodski servisi za uporabnike, morajo svoje storitve opravljati z največjo mero strokovnosti in zanesljivosti. To pa se lahko doseže le z zagotavljanjem ustreznih standardov glede strokovne usposobljenosti, zavarovanjem poklicne odgovornosti in tekočega izobraževanja.
Stranka, ki išče računovodski servis, se mora najprej pozanimati, kakšne storitve nudi. Pomembno je tudi vedeti, če servis že ima izkušnje z določeno dejavnostjo. Danes se na primer pojavljajo podjetja, ki se ukvarjajo z doslej nepoznanimi dejavnostmi, kot so kriptovalute, kar spet pomeni drugačno računovodsko obravnavo. Za stranko je zelo pomembno, da pozna specifike servisa.
Pomembno je tudi, da ima stranka v računovodskem servisu svojega skrbnika, na katerega se lahko vedno obrne; to lažje zagotavljajo večji servisi. Predvsem mladim strankam je tudi zelo pomembno, da servis uporablja isto računovodsko programsko rešitev kot oni – tako se skrajša pot, stranka pa enostavneje rokuje z dokumentacijo in pregleduje podatke preko telefona. Ni nezanemarljivo niti, kako v servisu skrbijo za varnost poslovnih in osebnih podatkov ter hranijo dokumentacijo in kako jo bodo konec leta predali.
Računovodja mora biti strokoven, etičen in zaupanja vreden.
Na ZRS pa si želimo, da bi stranka pred odločitvijo vprašala, če je servis član v kateri od stanovskih organizacij. Računovodja mora biti strokoven, etičen, zaradi številnih pomembnih podatkov pa tudi zaupanja vreden. Skrbno izbran računovodski servis pomeni varnost, saj nudi celovito podporo in svetuje podjetjem, spoštuje zaupnost podatkov in se prilagaja potrebam strank.
ZRS ima stabilno članstvo okrog 500 članov, za katere smo našli način, kako jim pomagati na strokovnem področju, dajemo pripombe na zakonodajo s pomočjo strokovne komisije za prepoznavanje sistemskih problemov, imamo tudi različne skupine strokovnjakov, da zadovoljimo čim več potreb članov. Izdali smo dva standarda: Standard izvajalcev računovodskih storitev in Standard FRP – Finančna razkritja poslovanja. Skrbimo tudi za druženje članov v okviru naših večjih dogodkov in tradicionalnim tridnevnim izletom članov ZRS.
ZRS je tudi družbeno odgovorna. Lani smo v parku Laško simbolno zasadili drevo prihodnosti za ves porabljen papir v dejavnosti računovodskih servisov. Letos pa smo od vsake plačane kotizacije udeležencev kongresa nakazali 5 evrov na račun Zavoda Mirno morje Slovenija, ki je partner projekta Mirno morje, ki otroke z motnjami v telesnem in duševnem razvoju pelje na jadranje. Kongres je bil tudi letos razprodan s 392 udeleženci.
Živimo v času, ki od zaposlenih zahteva visoko stopnjo kakovosti dela, profesionalnost in dobro komuniciranje ob vedno večjem naboru delovnih nalog. Avtomatizacija zamudnih ročnih opravil omogoča, da se zaposleni lahko osredotočijo na bolj strateško delo.
»Prihodnost računovodstva pripada tistim, ki smo se pripravljeni prilagoditi in stopiti korak naprej,« je na letošnjem kongresu v uvodnem nagovoru poudaril predsednik ZRS Aleksander Štefanac.
