Shrani za kasnejše branje.
Spodbujanje domačih virov energije in učinkovita raba virov ni več samo stvar podnebnih politik, gre za osrednje vprašanje strateške avtonomije in večje odpornosti.
Darja Kocbek
Zaradi vojne na Bližnjem vzhodu so na področju energije zdaj glavna skrb gospodarstva cene energentov in dobave. Podražitve vlada z ukrepi lahko omili, motenj v dobavah pa s finančnimi sredstvi ni mogoče reševati. Za srednjeročno in dolgoročno stabilno, zanesljivo in varno oskrbo bo v teh razmerah vsekakor najbolj pomembna diverzifikacija nabavnih virov in kot smo lahko videli v preteklem mesecu tudi diverzifikacija nabavnih poti naftnih derivatov, pravi minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer, s katerim smo se pogovarjali v prvih dneh aprila.
Ali Slovenija sploh lahko kaj naredi sama, glede na to, da nima ne lastne nafte ne plina?
Nabava naftnih derivatov je v rokah distributerjev oziroma trgovcev naftnih derivatov. Pomembno je vendarle poudariti, da ima država zadostne varnostne zaloge naftnih derivatov v primeru, da pride do najtežjih situacij, to je popolne prekinitve dobav. Glavni dobavitelj plina je v zadnjih letih tudi s pomočjo države oziroma pristojnega ministrstva pomembno diverzificiral dobavne vire, prav tako slovenska oskrba primarno sloni na cevnem plinu, zato nismo tako odvisni od utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) kot morda katere druge države. Danes imamo plin iz Alžirije, pa tudi iz Norveške, med drugim je sodelovanje odprto tudi z Azerbajdžanom. Seveda pa zanesljiva oskrba sloni na delujočem notranjem trgu EU. Velika tveganja za oskrbo sicer lahko predstavljajo sabotaže ali kibernetski napadi, zato je še posebej pomembno, da se plinski akterji na trgu tega zavedajo in delujejo proaktivno. Slovenija je z diverzifikacijo in predpisanim skladiščenjem zaenkrat na dobavni strani naredila veliko. Pri odjemu pa so vedno priložnosti za prehod na uporabo obnovljivih virov energije in predvsem zmanjšano porabo energije. Ne glede na to nas pa čaka volatilno obdobje glede cen. Cena plina v Evropi je precej odvisna od svetovne cene LNG plina in pričakujemo večji srednjeročni vpliv bližnjevzhodne vojne. To bo najbrž še bolj izrazito jeseni in pozimi.
- Pričakujemo večji srednjeročni vpliv bližnjevzhodne vojne. To bo najbrž še bolj izrazito jeseni in pozimi.
Kaj pa pri električni energiji?
Pri električni energiji smo najbolj samozadostni, čeprav zaostajamo za povprečjem EU, kar se tiče sončnih in vetrnih virov in imamo še veliko neizkoriščenega potenciala. Na kratki rok so samo novi proizvodni viri iz obnovljivih virov tisti, ki nam lahko res neposredno pomagajo, seveda v kombinaciji s hranilniki. Zelo pomembna pa je tudi odlična čezmejna povezanost Slovenije v evropski notranji energetski trg. Tudi sicer velja poudariti, da količina elektrike, ki se uvozi, ni nujno neposredno povezana s proizvodno kapaciteto, ki jo ima neka država. Slovenija ima na primer več proizvodnih zmogljivosti kot ima porabe, a nekateri domači ponudniki ne morejo tekmovati s cenejšo elektriko iz tujine. Prav tako lahko poraba, s tem pa uvoz in izvoz niha, odvisno od sezone, ure v dnevu, vremenskih pojavov in podobno. V osnovi je prav to ideja integriranega trga, v smislu, da lahko izrabljaš prednosti ekonomije obsega oziroma prednosti konkurenčnejših virov. Povezan trg vsem državam članicam znižuje stroške električne energije in zelo poveča zanesljivost oskrbe, zaustavitev elektrarn zaradi remontov ali okvar odjemalci ne čutijo, saj je v celotni evropski interkonekciji vedno na razpolago zadosti proizvodnje električne energije. Slovenija pozorno spremlja mednarodno situacijo in se le-tej optimalno prilagaja, pri čemer je naša majhnost lahko tudi prednost.
- Obnovljivi viri energije so ključni ne le za energetsko varnost, temveč tudi za dolgoročno konkurenčnost naših gospodarstev na globalnih trgih.
Kje so za novo vlado največji izzivi glede stabilne in varne oskrbe z energijo?
Največji izziv ostaja enak kot v našem mandatu, in to je kako uskladiti več ciljev hkrati: kako čimprej zmanjšati ranljivost zaradi popolne uvozne odvisnosti od fosilnih virov in hkrati zagotoviti zanesljivost oskrbe, cenovno dostopnost in razogljičenje, ob robu vsega tega pa še sprejemati pametne dolgoročne odločitve. Spodbujanje domačih virov in učinkovita raba virov ni več samo stvar podnebnih politik, gre za osrednje vprašanje strateške avtonomije in večje odpornosti. Slovenija mora tudi nadaljevati s posodabljanjem elektroenergetskega omrežja, ki je hrbtenica celotnemu procesu elektrifikacije vsega (EoT).
Najbolj pesimistični že vidijo grožnjo za ponovitev varčevanja iz časov nekdanje skupne države, to je z redukcijami električne energije in uvedbo sistema par-nepar za avtomobile. Novo vlado čakajo takšni drastični ukrepi?
Sprejem ukrepov bo v veliki meri narekovala obča mednarodna situacija. Prebivalstvu zatrjujemo, da država skrbno spremlja situacijo in se nanjo odziva. Prvi zaščitni ukrepi so že bili izvedeni, pripravljajo se tudi nekatere zakonodajne rešitve za boljšo pripravljenost v primeru poslabšanja razmer. Osebno ne verjamem, da bi prišlo do kakšnih redukcij električne energije ali zemeljskega plina. Na tem področju smo trenutno res zelo dobro preskrbljeni in tudi pripravljeni na morebitne nove motnje. Težje je napovedovati razvoj dogodkov na področju oskrbe z nafto, tukaj je res veliko odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov. V kolikor bi prišlo do resnih motenj z oskrbo, ima država zadostno količino varnostnih zalog naftnih derivatov, s katerimi lahko premostimo daljše obdobje težjih motenj. Kako težki bodo potencialno takrat ukrepi, je trenutno nemogoče napovedati. Predvidevam pa, da se bo EU tudi zdaj odzvala enotno, kot se je leta 2022, in z določenimi skupnimi varčevalnimi ukrepi v prihodnjih mesecih vseeno znižala ranljivost na tem področju.
Bistvo zelenega prehoda je prehod s fosilnih na čistejše vire energije. Z zaostritvijo gospodarskih razmer, predvsem pa z letošnjo zaostritvijo krize na Bližnjem vzhodu, so v Bruslju zeleni prehod nadomestili s konkurenčnostjo. Lahko rečemo, da so bili načrti EU za zeleni prehod in odpoved fosilnim gorivom preveč optimistični, premalo premišljeni, da ne rečem nerealni?
Zeleni prehod ni alternativa konkurenčnosti – je njen temelj. Ponovno vidimo, kako ranljivi smo, ker smo odvisni od fosilnih goriv. Če bomo ohranjali to odvisnost, ne bomo nikdar strateško avtonomni ali gospodarsko močni. Evropsko gospodarstvo bo dolgoročno konkurenčno le, če bo energetsko učinkovito, tehnološko napredno in manj odvisno od uvoženih fosilnih goriv. Res je, da so geopolitične razmere zaostrile vprašanja trenutne industrijske konkurenčnosti in energetske varnosti, vendar odgovor ni umik od energetskega prehoda, ampak pospešitev.
Ali menite, da je kitajska tehnologija ključna za zeleni prehod EU?
Kitajska ima pomembno vlogo v globalnih dobavnih verigah zelenih tehnologij, zlasti pri sončnih panelih in baterijah. Po drugi strani pa imamo tudi mi kar nekaj prednosti, Slovenija ima na primer kvalitetne proizvajalce toplotnih črpalk, tudi sončnih panelov navsezadnje, ter številnih vmesnih produktov. Vsekakor je potrebno na odnos s Kitajsko gledati skozi luči partnerskega odnosa, ki lahko krepi obe strani. Evropa pa mora krepiti lastno industrijsko proizvodnjo, lastne kritične surovine in produkte ter vlagati v raziskave ter inovacije. Cilj mora biti odprto, a strateško avtonomno gospodarstvo, ki sodeluje globalno, hkrati pa razvija domače zmogljivosti.
Slovenija je januarja sklenila enoletno vodenje skupščine Mednarodne agencije za obnovljivo energijo – IRENA. Katere dosežke predsedovanja bi izpostavili in kaj lahko na podlagi teh dosežkov poveste tistim, ki so do obnovljivih virov energije skeptični?
Slovenija je Skupščini IRENA predsedovala v izjemno zahtevnem obdobju za agencijo. Zaradi geopolitičnih posledic vojne v Ukrajini je bilo ogroženo celo njeno osnovno delovanje. Naša vloga predsedujoče države je bila zato ključna pri iskanju kompromisne rešitve, ki je omogočila izvolitev Sveta IRENA ter prihodnjega predsedstva Skupščine. Mnogi nam priznavajo, da si je Slovenija z vestnim in konstruktivnim delovanjem v agenciji v zadnjem letu priborila zelo dober sloves in spoštovanje v okviru mednarodne energetske skupnosti. V tem času sem se še dodatno prepričal, da je kljub številnim izzivom v mednarodnem okolju skupno razumevanje jasno: obnovljivi viri energije predstavljajo domač, čist in zanesljiv vir, ki je ključen ne le za energetsko varnost, temveč tudi za dolgoročno konkurenčnost naših gospodarstev na globalnih trgih. Prehod v obnovljive vire ni vprašanje ideologije, temveč ekonomske realnosti in strateške nujnosti – še posebej v luči trenutnih razmer na energetskih trgih.
Kako pomemben je v novih razmerah po zaostritvi krize na Bližnjem vzhodu drugi blok jedrske elektrarne (JEK 2)?
Zaostritev krize na Bližnjem vzhodu bistveno vpliva na količine in ceno dobavljene nafte in naftnih derivatov ter LNG plina, kar se bo v Sloveniji kratkoročno in srednjeročno odražalo predvsem v virih in cenah energentov v sektorjih prometa, ogrevanja ter seveda v določenih gospodarskih panogah. Drugi blok jedrske elektrarne pri reševanju teh izzivov žal ne more pomagati, elektrarna bo v najboljšem primeru v obratovanju čez 15 in več let. Bo pa dolgoročno jedrska energija vsekakor igrala pomembno vlogo v državni energetski mešanici, kot jo je do sedaj.
Kakšne so možnosti za pospešitev postopkov za čimprejšnji začetek gradnje in dokončanje JEK 2?
V zadnjih dveh, treh letih so se aktivnosti na projektu JEK2 močno intenzivirale. Začeli smo postopek umeščanja, investitor je pripravil vrsto novih gradiv za boljše odločanje, medresorsko sodelovanje je pripeljalo do boljše koordinacije in določenih analiz, ki jih v preteklosti nismo imeli, so pa nujno potrebne za odločanje. Državni zbor je sprejel tudi resolucijo o širitvi jedrskega programa. Pri umeščanju v prostor sodelujejo številni deležniki (ministrstva kot državni nosilci urejanja prostora, predstavniki občine in regije, različne strokovne inštitucije, zavodi in instituti) in v tem trenutku najbrž težko pospešimo katerikoli postopek razen na račun slabše pripravljenega gradiva, oziroma na račun nepremišljenih odločitev, česar pa si pri tako zahtevnem projektu ne smemo privoščiti. Pomembno je držati tempo dobre in kvalitetne koordinacije.
- Evropsko gospodarstvo bo dolgoročno konkurenčno le, če bo energetsko učinkovito, tehnološko napredno in manj odvisno od uvoženih fosilnih goriv.
Kakšne možnosti vidite, da bi JEK 2 gradili s pomočjo evropske dobavne verige?
Učinkovita lokalna oziroma nacionalna dobavna veriga je interes tako dobaviteljev tehnologij, kot tudi držav oziroma investitorjev, saj se z vključevanjem domačih dobaviteljev izboljšujejo ekonomski kazalniki načrtovanih projektov in posledično njihova ekonomska upravičenost. Novi projekti velikih jedrskih elektrarn so kompleksni in jih sestavljajo številne komponente, sistemi in strukture. Priložnosti za vključitev domačih dobaviteljev je res veliko, vseeno pa se je treba zavedati, da je ne glede na državo izvora tehnologije in delež domače dobave, gradnja jedrske elektrarne projekt res velikih dimenzij.
- Že letos jeseni bo treba podaljšati zakon, ki je bil sprejet za tri kurilne sezone, saj pogoji za prenehanje obratovanja TEŠ niso izpolnjeni.
Kakšne možnosti v luči novih razmer vidite za podaljšanje obratovanja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ 6) in v tej povezavi premogovnika Velenje?
Z zakonom, s katerim smo rešili TEŠ in Premogovnik pred stečajem na način, da smo ga preobrazili v gospodarsko javno službo, smo zagotovili ogrevanje Šaleške doline dokler se ne uredi prehod na alternativni vir ogrevanja, hkrati smo pa zaščitili tudi delovna mesta rudarjev, da se zagotovi pravičen izstop iz premoga. Vesel sem, da so skoraj vsi deležniki do sedaj ugotovili, da je bila to edina pravilna odločitev v danem trenutku oziroma takratnih okoliščinah, od Slovenskega državnega holdinga (SDH), do vseh poslovodstev energetskih družb, lokalnih skupnosti ter sindikatov. Zakon je bil sprejet za tri kurilne sezone, torej še velja eno kurilno sezono, in je jasno, da ga bo treba že letos jeseni podaljšati, saj pogoji za prenehanje obratovanja TEŠ niso izpolnjeni.
Kje vidite največ rezerv za varčevanje z energijo?
Največje rezerve za varčevanje z energijo v Sloveniji vidimo v stavbah, prometu in industriji, dodatno pa tudi v javnem sektorju, sistemih daljinskega ogrevanja ter pri učinkovitejšem, bolj pametnem upravljanju celotnega elektroenergetskega sistema. V prometu so največji vzvodi prehod na električno in trajnostno mobilnost in javni prevoz, ki smo ga v zadnjih letih bistveno okrepili. Pomemben, pogosto spregledan potencial je tudi v sistemih daljinskega ogrevanja, predvsem z zmanjševanjem izgub v omrežjih, nižanjem temperaturnih režimov ter večjo izrabo odvečne toplote. Velik potencial je v energetski prenovi stavb, učinkovitejših ogrevalnih in hladilnih sistemih, optimizaciji industrijskih procesov in izrabi odvečne toplote. Pomemben del prihrankov pa lahko dosežemo tudi z boljšim upravljanjem porabe ter zmanjševanjem izgub pri distribuciji elektrike. Najcenejša energija je vedno tista, ki je ne porabimo.
Na Energetski zbornici Slovenije veliko pozornosti namenjajo mladim, da bi se odločali za poklice na področju energetike. Kako vi vidite njihovo vlogo za zagotovitev dolgoročno stabilne, varne in zanesljive oskrbe Slovenije z energijo, pri prehodu na čiste vire energije in bolj učinkoviti rabi energije?
Mladi so nosilci znanja, inovacij in tehnološkega napredka, ki bo odločilen za energetski prehod. Energetika postaja visoko tehnološka panoga, vendar opozarjam, da gre za družbeno-tehnični sistem – od digitalizacije omrežij do razvoja novih materialov, tehnologij in tehnoloških pristopov, hranilnikov in vodikovih tehnologij, pa do sodelovanja med različnimi sferami in akterji, sodelovanja in vključevanja javnosti, umeščanja projektov idr. Potrebujemo inženirje, raziskovalce, tehnike, podjetnike, družboslovce in strokovnjake iz humanističnih znanosti, ki bodo interdisciplinarno razvijali rešitve prihodnosti v dobro vseh. Vlaganje v mlade kadre je vlaganje v dolgoročno stabilno, varno in trajnostno energetsko oskrbo države.