Shrani za kasnejše branje.
Na Gospodarski zbornici Slovenije smo že od prvega dne podjetjem nudili vsakovrstno pomoč. Preko ministrstva za gospodarstvo smo bili vključeni v republiški krizni štab, v prvem obdobju smo bili edini v državi, ki smo razpolagali vsaj z okvirno škodo, ki jo je utrpelo gospodarstvo. Sodelovali smo tudi pri pripravi ukrepov. Večino predlogov gospodarstva je vlada upoštevala.
Sebastjan Šik, Ester Fidel, Služba za korporativno komuniciranje GZS
»Fotografije in posnetki, ki smo jih spremljali v medijih, so nas pretresli. Toda vse razsežnosti in posledice poplav lahko dojamemo šele, ko jih vidimo na lastne oči. Ko začutiš stisko in hkrati upanje in hvaležnost prizadetih ljudi. Mnogi nimajo le uničenih domov, ujma je ogrozila tudi njihova delovna mesta. Zato moramo pomagati podjetjem, da čim prej zaženejo svojo dejavnost, da bodo ljudje imeli kje delati in bodo lažje obnavljali svoje domove.« To so bile pomenljive besede generalne direktorice GZS Vesne Nahtigal, ko si je nekaj dni po uničujočih poplavah sama ogledala najbolj prizadeta območja.
Na portalu »Nasveti v času poplav« so koristne informacije za podjetja.
Na GZS smo že od prvega dne podjetjem nudili vsakovrstno pomoč. Vzpostavljali smo kontakte med člani in jim pomagali zagotavljati prvo pomoč v obliki strojev, opreme in ljudi. Objavili smo tudi dva spletna obrazca, kamor so lahko podjetja vpisovala svoje razpoložljivosti bodisi v obliki materiala bodisi v obliki specifičnega strokovnega znanja. Na portalu »Nasveti v času poplav« smo in še vedno ažurno zbiramo na enem mestu vse informacije, ki so lahko koristne za podjetja.
Med podjetji, ki so utrpela največjo materialno škodo, je KLS.
Foto: arhiv SŠGZ
Veliko podjetij se je obračalo na GZS tudi z vprašanjem, kako lahko pomagajo drugim podjetjem z donacijami. Ker obstoječa zakonodaja v primeru doniranja med pravnimi osebami ne omogoča davčnih olajšav, je GZS na pristojno ministrstvo poslala konkretno pobudo, da se v primeru, ko podjetje donira denar ali osnovno sredstvo (denimo stroj) drugemu podjetju, ki je prizadeto zaradi poplav oziroma ujme, določi, da se donacija za podjetje, ki donira, šteje kot davčno priznan odhodek. Za podjetje, ki prejme donacijo, pa takšna donacija ne viša njegove davčne osnove kot je to trenutno predvideno po veljavni zakonodaji. Na žalost vlada tega ni sprejela, ker se je odločila za državni sklad, kamor bo kanalizirala vsa sredstva. Vendar je pobuda še vedno aktualna, saj bi lahko bila koristna in uporabna v prihodnje v primeru naravnih nesreč z manjšim obsegom.
Voda je zalila tudi podjetje Biomasa, ki je član Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice.
Na GZS smo dnevno pripravljali informacije s terena, zbirali podatke podjetij o ocenjeni škodi in poročali republiškemu kriznemu štabu. Na osnovi poznavanja razmer na terenu in potreb podjetij smo sodelovali tudi pri pripravi ukrepov. Vlada je večino predlogov gospodarstva upoštevala.
Posledice poplav v prostorih podjetja TAB.
Foto: arhiv KGZ
Prvi dnevi po poplavah so bili kaotični, saj so bila nekatera podjetja in območja povsem odrezana od sveta. Komunikacija z njimi je bila otežena. Nekateri, predvsem na Koroškem, več dni niso uspeli dostopati do svojih obratov in sploh niso vedeli, v kakšnem stanju je njihova proizvodnja. Nekaj pa je bilo jasno, in sicer da bodo najbolj prizadeti več tednov in celo mesecev zaprti. »Eden od ukrepov, ki smo ga na GZS zelo forsirali, je bil ravno subvencioniranje čakanja na delo, saj se v težavah niso znašla samo podjetja, ki so jih prizadele poplave, ampak tudi njihovi dobavitelji. Cela vrsta manjših obratov po Sloveniji je moralo ravno tako ustaviti proizvodnjo, saj so bili nekateri v večjem delu odvisni od dobave poplavljenim podjetjem,« se spominja glavni izvršni direktor Mitja Gorenšček, ki je v prvih dneh po poplavah koordiniral delo GZS. Gorenšček upa, da bo vlada na tem primeru končno uvidela, da je treba instrument čakanja na delo, kakor tudi skrajšanega delovnega časa sistemsko rešiti, kot to poznajo tudi ostale moderne države.
Nekatera podjetja v SAŠA regiji sta že v prvih dneh obiskala ministra Matjaž Han in Klemen Boštjančič. V podjetju BSH sta se pogovarjala o posledicah in nujnih ukrepih z direktorjem BSH-ja Boštjanom Gorjupom in direktorjem Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Rokom Plankljem.
Foto: arhiv SŠGZ
»Mnogi nimajo le uničenih domov, ujma je ogrozila tudi njihova delovna mesta. Zato moramo pomagati podjetjem, da čim prej zaženejo svojo dejavnost, da bodo ljudje imeli kje delati in bodo lažje obnavljali svoje domove,« je poudarila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.
Prvi dnevi poplav so bili v znamenju ugotavljanja škode, čiščenja in zagona proizvodenj in predvsem ponovnega vzpostavljanja infrastrukture, od cestne do komunikacije. Največji strah med podjetji je bil, da bi prišlo do novih večjih padavin, ki bi stanje na terenu še poslabšale. Enako velja še danes, nujno je potrebno sanirati vodotoke, ki so polni naplavin in bi ob naslednjih močnejših deževjih lahko znova poplavljali.
Tibor Šimonka, predsednik GZS: Zadovoljen sem predvsem s hitrostjo ukrepov
Foto: Tadej Kreft
Vaša prva reakcija na poplave je bila, da bo škoda za gospodarstvo ogromna. Ste si takrat predstavljali te razsežnosti?
Sem, ker so bile že prve informacije, ki smo jih dobili od članov, jasne. Če voda zalije proizvodne obrate, uniči stroje, opremo, zaloge, je jasno, da bo šla škoda v desetine, stotine milijonov. Danes vidimo, da se nismo veliko zmotili. Ocena GZS je bila okoli 430 milijonov, na podlagi prijav članov, prve vloge za predplačilo pomoči pa presegajo 350 milijonov. Pa to še niso vsa podjetja, saj imajo tista, ki se niso odločila za predplačilo, časa do 20. septembra.
Ste zadovoljni, kako se je vlada lotila ukrepov sanacije?
Zadovoljen sem predvsem s hitrostjo ukrepov. S tem so bila podjetja pomirjena in so se lažje posvetila odpravi posledic. Si predstavljate, v kakšni stiski bi bila, če bi cincali z interventnim zakonom in podjetja še mesece ne bi vedela, na kakšno pomoč lahko sploh računajo? Upam, da bo tudi izplačilo predplačila hitro, da bodo podjetja prišla do likvidnostnih sredstev za čim hitrejši zagon proizvodnje. Mediji so poročali o tem, kako zaradi poplav v Sloveniji stoji proizvodnja v Evropi, ampak ne smemo pozabiti tudi na vse male dobavitelje v Sloveniji, ki prav tako stojijo, ker nimajo komu dobavljati.
GZS se je prva oglasila na pobudo, da se 14. avgust letos razglasi kot dela prost dan. Kaj vas je zmotilo?
Nima smisla tega pogrevat za nazaj. Predlog je bil dobronameren, le premalo premišljen. Še vedno sem mnenja, da bi dosegli večji učinek s tem, da bi takrat določili dodaten delovni dan in bi obračunane stroške za zaposlenega za ta dan namenili za pomoč prizadetim v poplavah.
Zdaj sta uzakonjena celo dva dodatna delovna dneva oziroma kot alternativa obveznemu prispevku tako na strani delodajalca kot delavca. Je taka oblika pomoči ustreznejša?
Jasno je, da bo treba Slovenijo po poplavah obnoviti. In jasno je, da bomo morali vsi prispevati po svojih močeh. Zato mene osebno ta obvezna solidarnost ne moti. Bojim pa se, da bo odvrnila marsikoga drugega, ki bi morda prostovoljno podaril še več kot teh 0,3 oziroma 0,8 odstotka.
Ne smemo pozabiti tudi na vse male dobavitelje v Sloveniji, ki tudi stojijo, ker nimajo komu dobavljati.
Govori pa se še o dodatnih obdavčitvah.
V tem trenutku je bistveno preuranjeno govoriti o dodatnih obdavčitvah, ko ne vemo, koliko bo obnova sploh stala. Poleg tega bo obnova trajala leta in imamo čas iskati dodatne ukrepe za zagotovitev potrebnih sredstev. Na žalost smo v gospodarstvu nezaupljivi zaradi preteklih slabih izkušenj. Spomnite se »začasnega« dviga DDV, ki je postal trajen. Obnova je pomembna, vendar ne smemo pozabiti na zdrava podjetja, predvsem tista v industriji, ki se že mesece soočajo s padanjem proizvodnje in naročil in pred katerimi je negotova zimska sezona in bojazen po ponovnem porastu cen energentov. Vlada in gospodarstvo se morajo usesti za isto mizo, položiti nanjo vse karte in poiskati optimalne rešitve.
Posnetki, nastali v podjetju Cablex-M, pričajo o razsežnostih poplav na Koroškem.
Foto: arhiv KGZ
Katja Pokeržnik, direktorica GZS-Koroške gospodarske zbornice:
Foto: arhiv KGZ
Na Koroškem je zaradi obsežnega poškodovanja infrastrukture utrpelo posledice poplav celotno gospodarstvo. V prvem tednu so bili namreč kraji na Koroškem odrezani, tako da so imela tudi podjetja, ki niso bila poplavljena, izjemno oteženo poslovanje. Poplavljenih je bilo veliko objektov, tudi podjetij, predvsem v celotni Mežiški dolini in Dravogradu. Če med večjimi podjetji navedem le nekatera: TAB, Cablex-M, Avto Kočevje, Kolding.
Vsi smo imeli v ekstremnih kriznih razmerah kup izzivov, vendar če se zdaj ozrem na tiste prve dni, menim, da smo odreagirali najbolje, kot smo v danih razmerah lahko. Ponosna sem na to, da smo ob tej »hudi uri« Korošci stopili skupaj, si pomagali in drug drugega navdajali z občutkom, da nihče ni sam. V vseh strukturah, tudi na naši zbornici, smo odreagirali hitro, delovali smo povezovalno. Ker smo bili odrezani od ostalega dela države, je bila ključna pretočnost informacij znotraj regije. Naj ponazorim le za gospodarski del: na primer o tem, kako priti do podjetja, kje so ceste še prevozne, kako je z mostovi, kakšno pomoč potrebujejo ljudje … Za koroške podjetnike smo odprli Viber skupino, v katero se je takoj vključilo več kot 150 oseb, naša zbornica pa je bila stičišče za izmenjavo koristnih informacij pa tudi za eliminacijo dezinformacij. Komunicirali smo tudi s civilno zaščito, župani, gradbenimi podjetji … Izjemna je bila tudi samoiniciativnost ljudi, nekateri lokalni podjetniki so na primer delali nasipe in s tem rešili marsikateri objekt, tista podjetja, ki niso bila poplavljena, so priskočila na pomoč prizadetim … V naslednjih dneh smo poklicali vse naše člane, da smo ob hitrem soočenju z razsežnostmi posledic poplav v gospodarstvu prepoznali prioritetne potrebe podjetij, začenši z infrastrukturo, in se s predlogi obračali na ministrstva. Na dveh sejah upravnega odbora naše zbornice smo v sodelovanju z vodstvom GZS takoj začeli snovati ukrepe, ne le kratkoročnih, ampak tudi dolgoročne. Vesela sem tudi, da je ekipa GZS priskočila na pomoč pri čiščenju v podjetju TAB, saj so se tudi kolegi tako v živo soočili s posledicami poplav in še bolj ponotranjili spoznanje o nujnosti podpore in pomoči podjetjem danes in tudi v prihodnje.
Podjetjem konstantno nudimo podporo, jih učinkovito povezujemo pri tehnični pomoči, njihove izzive, predloge usklajujemo z ministrstvi in povezujemo vse deležnike v regiji, da bo Koroška deležna tudi nujnih razvojnih spodbud.
Rok Plankelj, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice:
Foto: arhiv KGZ
Z razsežnostmi vodne ujme smo se v naši regiji soočali na vseh ravneh. Kdor ni bil med prizadetimi, je priskočil na pomoč sorodnikom, prijateljem, sosedom in takšno solidarnostno vzdušje je vladalo tudi med podjetji. Težko bi se v najhujšem obdobju odpravil na načrtovani dopust, preveč pomoči potrebnih je bilo na vseh koncih. Potrebe smo najbolj odzivno prepoznavali na terenu, v podjetjih, med ljudmi. Prizori uničenja dolgoletnih prizadevanj za rast in razvoj naše regije so bili grozljivi. Številna podjetja so utrpela ogromno škodo; če izpostavim le dve podjetji z največjo materialno škodo: po ocenah je za več kot 100 milijonov škode v KLS Ljubno, v BSH Nazarje celo za 180 milijonov.
Na začetku, ko ni bilo utečenih komunikacijskih povezav, se je kot odlična rešitev za učinkovit stik s člani, ostalimi gospodarskimi subjekti, lokalnimi skupnostmi in celotnim podpornim okoljem izkazala Viber skupina. Naša zbornica je koordinirala pomoč med podjetji in iskala rešitve za najbolj nujne potrebe tudi v sodelovanju s civilno zaščito, gasilci … Kot primer dobre prakse pa izpostavljam pobudo za povezovanje z Obrtno zbornico Mozirje in Razvojno agencijo SAŠA pri skupnem informiranju in nudenju pomoči podjetjem in podjetnikom, ne glede na njihovo velikost in članstvo. V kriznih razmerah se je obrestovala tudi dosedanja vpetost naše zbornice v lokalno okolje, celo individualno delovanje posameznikov na različnih področjih. Ker sem član predsedstva Športne zveze Velenje, smo že v prvem tednu pomagali pri organizaciji prostovoljcev in športnikov, da so priskočili na pomoč pri čiščenju v podjetjih. V teh primerih se je potrdil slogan Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) »Sinergija-Šport-Gospodarstvo-Zmaga«. Verjamem, da je naša zbornica v najbolj kritičnem obdobju pokazala veliko angažiranost in obraz solidarnosti in da so to prepoznali tako naši člani kot tisti, ki (še) niso.
V podjetjih smo bili tudi skupaj z vodstvom GZS in predstavniki vlade. Izjemna odzivnost je bila tudi na ravni GZS in vse naše akcije, prepoznavanje potreb podjetij, pozivi vladi in ministrstvom, predlogi za učinkovite kratkoročne in dolgoročne ukrepe so se »zlili« v skupna prizadevanja za pomoč podjetjem kot protiutež uničujoči vodi. Naša vloga se na tej točki ne konča, potrebnega bo še veliko angažiranja in pomoči podjetjem.
mag. Marjana Majerič, direktorica Zbornice osrednje slovenske regije:
Foto: Uroš Zagožen
Največja naravna nesreča ni prizanesla niti predelu, ki ga pokriva GZS-Zbornica osrednjeslovenske regije (ZOR). V teh velikih preizkušnjah se je izkazal pomen vpetosti in sodelovanja regijskih zbornic v vsako poro lokalne skupnosti, ne le gospodarstva. Tako nismo pomagali le podjetjem, njihovim zaposlenim, ampak smo vlogo posredovalca pomoči s strani podjetij prevzeli tudi pri pomoči poplavljenega vrtca in doma ostarelih v Mengšu. Sodelovali smo s civilno zaščito, gasilci, župani in občinskimi vodstvi ter seveda podjetji, ki niso utrpela škode. Kljub težki situaciji je bila to edinstvena izkušnja solidarnosti, povezanosti, sočutja. Ta popotnica bi nas morala vezati tudi izven takšnih situacij. Podjetja, člani zbornice, so zagotovili tisto, kar je bilo v danem trenutku potrebno – razvlažilce zraka, finomehanike, strojno opremo in tudi ljudi, ki so brez pomisleka priskočili na pomoč. V kriznih razmerah se vedno pokaže naša izjemna solidarnost in povezanost in tudi tokrat smo na krilih teh vrednot lažje premagovali izzive. Smo pa imeli kar nekaj podjetij, članov ZOR-a, na področju Kamnika, Mengša, Domžal, Medvod in dela Ljubljane, ki so se soočali s posledicami poplav. Nekatera, na primer Titan Kamnik, je že pred tem prizadela toča, kar je bil dvojni udarec za poslovanje in rast. Podjetjem smo pomagali s koordinacijo pri logistiki ter odpravi večjih pošiljk, seveda pa so bile ključne tudi ažurne informacije in hitro vzpostavljena platforma GZS pomoči, kjer smo koordinirali »povpraševanje in ponudbo« med podjetji. Prav tako smo v dialogu s prizadetimi podjetji prepoznali najbolj nujne potrebe, ki smo jih nato strukturirano in tvorno komunicirali na ravni GZS do pristojnih ministrstev oziroma vlade.
Gospodarski forum Koroške
Slogan letošnjega gospodarskega foruma Koroške, ki se je odvil v petek, 8. septembra, v Radljah ob Dravi, je bil Podpirajmo slovensko. Med organizatorji foruma je bila tudi Koroška gospodarska zbornica. Sodelujoči so bili enotni, da je za prihodnost Koroške ključna izgradnja hitre ceste.
Foto: arhiv GZS
»Dokler Koroška ne bo imele avtoceste, ne bo mogla zadihati,« je bil odločen minister Matjaž Han. Nedavne poplave so razkrile problem pretirane administracije in omejevanja posegov v prostor, zato bo po Hanovih besedah potrebno v prihodnje pri razvojnih projektih upoštevati javni interes. Minister se je zahvalil gospodarskim združenjem in zbornicam za pomoč pri iskanju dobrih in koristnih rešitev za podjetja, ki so bila prizadeta v poplavah. Spomnil je, da je vloge za predplačilo oddalo skoraj 800 podjetij, ocenjena škoda s strani podjetij pa znaša 327 milijonov evrov.
Ministrica za digitalno preobrazbo Emilija Stojmenova Duh je spomnila, da so tudi elektronske komunikacije del kritične infrastrukture in napovedala, da bo vlada v zakonu o popoplavni obnovi naslovila to problematiko. Za Koroško je zaradi konfiguracije terena lahko rešitev omrežje 5G, je še omenila ministrica.
Predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Tibor Šimonka je pohvalil hitro ukrepanje vlade po poplavah. Izpostavil je tudi institut čakanja na delo kot zelo dobro rešitev in izrazil upanje, da bo vlada to rešitev uveljavila kot sistemsko, za kar si na GZS že dolgo prizadevamo.
Roman Burja, izvršni direktor podjetja TAB, je dejal, da po zadnji oceni škoda v podjetju znaša že 30 milijonov in ni prepričan, da je to že zgornja meja. Prvo linijo so sicer že zagnali, vendar so še daleč do polnega zagona.
Boštjan Gorjup, direktor BSH Hišni aparati, je izpostavil inovacijski potencial Koroške. Regija ima bogato tradicijo industrije, priložnost za razvoj drugih in drugačnih veščin pa bo ponudila tretja razvojna os, meni Gorjup.
Matjaž Aberšek, inovator in podjetnik, je prav izpostavil pomen takšnih inovacij, ki bodo prispevale k predvidevanju in preprečevanju posledic naravnih ujm.
Na Gospodarskem forumu Koroške je bilo govora tudi o turizmu. Kot je dejal predsednik Koroške gospodarske zbornice Boštjan Paradiž je ključ za uspeh v turizmu povezovanje. Na Koroškem stavijo na pet zvezdično naravo oziroma na zeleni turizem.
Okrogle mize so moderirali Katja Pokeržnik, direktorica Koroške gospodarske zbornice, Alan Bukovnik, župan občine Radlje ob Dravi, in Sandi Markon, lastnik in direktor skupine stroka.si.