Shrani za kasnejše branje.
Za izvršitev plačilnega prometa v tretje države je potrebno izpolnjevati ustrezna pravila in pogoje.
mag. Štefan Belingar, Analitika GZS
Izziv za poslovodstvo: Slovensko podjetje je prek ene od slovenskih poslovnih bank izvedlo nakazilo kot plačilo naročenega blaga v eno od držav bližnjega Vzhoda svojemu dobavitelju v višini 50.000 USD, ki je bilo zavrnjeno. Poslovna banka je v svojem odgovoru zapisala, da so prejeli SWIFT sporočilo korespondenčne ameriške banke, da je banka prejemnika plačila plačilni nalog zavrnila na podlagi svojih internih pravil. Dan kasneje so bila sredstva tudi vrnjena in poknjižena na transakcijski račun slovenskega podjetja. Poslovna banka nakazila ni mogla izvesti. Kako nasloviti ta izziv?
Slovenske banke iz Slovenije izvajajo plačilne naloge v tuji valuti oziroma nakazila v tujino v tretje države z valuto T+2, kar pomeni, da poslovna banka zagotavlja, da v roku dveh delovnih dni po prejemu naloga (pred 13. uro) nalog knjiži v tujino.
Za uspešno izvedbo nakazila (plačilne transakcije) v tuji valuti v tretjo državo je poleg izdanega računa s popolnimi podatki (dokumentarni tok), potrebna navedba korespondenčne (skrbniške) banke in predhodna preverba transakcije po ZPPDFT.
V primeru plačila slovenskega podjetja v tuji valuti (USD) v državo bližnjega Vzhoda (tretjo državo) je slovenska poslovna banka izvedla po navodilih (preko SWIFT kanala) nakazilo tujemu dobavitelju preko svoje korespondenčne ameriške banke, kar je običajna praksa.
Takšno transakcijo je mogoče uspešno izvesti le ob izpolnjevanju naslednjih pogojev:
- kot osnova za izvršitev plačilnega prometa mora biti izdan račun s strani prejemnika opremljen s plačilnimi navodili (znesek, valuta, številka računa, SWIFT/BIC koda, rok plačila itd.) in z vsebinsko obrazložitvijo posla, za katerega se račun plača (prejemnik, dejavnost, vrsta posla, država prejemnika plačila, davčni pribitek itd.);
- navedba korespondenčne (skrbniške) banke, preko katere se izvrši plačilna transakcija v tujino;
- predhodna preverba transakcije in poslovnega partnerja preko svoje poslovne banke na Uradu za preprečevanje pranja denarja in financiranja terorizma (poseben obrazec po Zakonu o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma – ZPPDFT);
- poslovna banka mora pred izvedbo transakcije opraviti pregled stranke (KYC obrazec) in obvestiti Banko Slovenije.
Za zavrnitev možnih več razlogov
Glede na prejete informacije je slovensko podjetje pravilno ravnalo, ko je preko slovenske in tuje korespondenčne banke izvedlo nakazilo v bližnjevzhodno državo.
Ker ne razpolagamo z vsemi dokumenti in podatki, ki morajo spremljati takšno plačilno transakcijo, se ne moremo opredeliti glede vzroka za zavrnitev nakazila. Možno je, da je podjetje podvrženo določenim omejitvam poslovanja v mednarodnem prometu ali pa ima poslovne zadržke korespondenčna banka. Možna rešitev bi bilo iskanje drugih bančnih kanalov v mednarodnem plačilnem prometu, ki pa morajo upoštevati relevantno zakonodajo, kateri je podvrženo bančništvo.
Pred izvedbo transakcije je treba opraviti pregled stranke (obrazec KYC) in obvestiti Banko Slovenije.
Na odločitev prejemnikove banke o zavrnitvi prejema nakazila slovenska banka nima vpliva, niti ni prejemnikova banka dolžna pojasnjevati razlogov za zavrnitev.
