Shrani za kasnejše branje.
Slovenske mestne občine krepijo trajnostno mobilnost z novimi pristopi, storitvami in digitalnimi rešitvami ter z vlaganji v promet, ki povezuje in ne obremenjuje.
Mateja Jordan
Sredi leta 2024 je slovenski javni potniški promet stopil v novo obdobje, ki ga zdaj usklajuje Družba za upravljanje javnega potniškega prometa (DUJPP). Mobilnost po državi se je bistveno izboljšala, povečalo se je število linij, avtobusi vozijo pogosteje, dostopnost do prevozov je enostavnejša. V primerjavi z letom prej se je število potnikov povečalo: v avtobusnem prometu za 9,5 odstotka, v železniškem pa za 11,6 odstotka.
V DUJPP menijo, da je za popularizacijo javnega prometa nujno širše vključevanje različnih deležnikov in več vlaganj v razvoj sistema. Prvi korak k temu bo 1. strokovna konferenca Dan potnika, ki jo pripravljajo konec maja. Z dogodkom uvajajo tudi znamko »Dan potnika«, ki bo povezovala aktivnosti za promocijo JPP.
Število potnikov v avtobusnem in železniškem prometu se je v 2024 povečalo.
DUJPP se osredotoča na upravljanje voznih redov, digitalizacijo, izboljšanje informacijskih sistemov in povezljivosti med vrstami prevoza. Med prioritetami so tudi hitre linije, integrirani vozni redi, cenovno dostopne vozovnice, prenovljeni validacijski terminali, GPS sistem za sledenje vozil v živo in razvoj prevozov na klic.
Z novo uredbo in koncesijami so poenoteni standardi dostopnosti JPP po vsej Sloveniji. Na spremembe potovalnih navad so pomembno vplivale brezplačne IJPP vozovnice za upokojence, invalide in vojne veterane.
Več povezav, več potnikov, več trajnosti
Pri Nomagu, enem ključnih izvajalcev medkrajevnega prevoza v Sloveniji, vsak dan opravijo vožnje na okoli 3.700 linijah. Število potnikov narašča, kar je posledica izboljšane ponudbe, pa tudi pametno zastavljenih ukrepov države. Samo v prvih osmih mesecih leta 2024 so tako opravili skoraj 310 milijonov potniških kilometrov in prepeljali več kot 16,4 milijona potnikov, kar je za 600 tisoč več kot leto prej in kar 21 odstotkov več kot v enakem obdobju leta 2022.
Zeleni vozni park: počasni, a zanesljivi koraki
Že zdaj je 90 odstotkov Nomagovega voznega parka skladnega z okoljevarstvenim standardom EURO 5, nova vozila pa izpolnjujejo še strožje EURO 6 standarde. Samo lani so v floto dodali 60 takih avtobusov.
Naslednji izziv je elektrifikacija voznega parka. Testiranja električnih avtobusov v različnih slovenskih mestih so že prinesla konkretne rezultate. Prvi e-avtobusi bodo ali že vozijo v Celju, Novi Gorici, Krškem in Brežicah. V Celju bo kombinacija plinskih in električnih vozil nadomestila obstoječe, v Novi Gorici pa bodo z nepovratnimi sredstvi financirali nakup štirih novih električnih avtobusov.
V prihodnje Nomago načrtuje širitev električne flote tudi v drugih mestih, a opozarja, da gre za kompleksne procese, ki zahtevajo usklajevanje številnih akterjev, od občin in ministrstev do energetskih in infrastrukturnih partnerjev. Nomago krepi tudi javni sistem izposoje koles Nomago Bikes, ki že deluje v 17 slovenskih občinah.
Na poti k podnebni nevtralnosti in energetski učinkovitosti
Vlak ima med vsemi prevoznimi sredstvi najnižji ogljični odtis: na potniški kilometer je ta desetkrat nižji kot pri avtomobilu in petkrat nižji kot pri avtobusu, spomnijo v skupini Slovenske železnice (SŽ), kjer so še dodaten korak k trajnostni mobilnosti naredili z uvedbo brezogljičnega potniškega prometa. V Sloveniji vsi potniški vlaki že vozijo na elektriko iz 100-odstotno obnovljivih virov z zelenim certifikatom.
Do leta 2050 želijo v SŽ doseči podnebno nevtralnost, do leta 2030 pa znižati emisije toplogrednih plinov za 70 odstotkov (v primerjavi z letom 2023). Ključne poti do cilja so: elektrifikacija, posodobitev voznega parka, učinkovita raba energije in uporaba obnovljivih virov.
Med letoma 2023 in 2026 bodo v energetsko učinkovitost investirali 540 milijonov evrov. Poleg 20 dizelskih garnitur, ki jih bo mogoče kasneje elektrificirati, načrtujejo tudi nakup štirih sodobnih več sistemskih lokomotiv in 20 vagonov, ki bodo povečali energetsko učinkovitost in vračali več energije v omrežje. V tovornem prometu so podpisali pogodbo za 30 električnih večsistemskih lokomotiv, obenem pa bodo obstoječe dizelske nadgradili za uporabo biogoriv in HVO goriv. S tem bodo omogočili vožnjo daljših in težjih vlakov z boljšim izkoristkom energije.
V SŽ močno podpirajo tudi investicije v elektrifikacijo prog, ki so v pristojnosti države. Zagotavljanje tovornih in potniških prevozov z obnovljivimi viri energije ali brezogljično predstavlja ključno prednost v sodobnem prometnem sistemu – tako z vidika stroškov kot trajnosti, zatrjujejo.
Ljubljana na poti k še bolj trajnostni mobilnosti
Naša prestolnica uresničuje vizijo 15-minutnega mesta, kjer so osnovne storitve dostopne brez avtomobila, saj stalno izboljšuje prometne režime, ozelenjuje mestni prostor, gradi varno infrastrukturo za kolesarje in pešce, ureja mestno logistiko in uvaja sodobne oblike mobilnosti – tudi souporabo električnih vozil.
V Mestni občini Ljubljana (MOL) je prioriteta izboljšanje javnega potniškega prometa oziroma želja, da bi čim več meščanov za svoje vsakodnevne poti namesto osebnega avtomobila izbralo avtobus, kolo ali hojo. Pomemben korak je bila prenova avtobusnih linij, po kateri ima danes kar 91 odstotkov prebivalcev postajališče mestnega prometa oddaljeno manj kot 300 metrov. V mestu je že več kot 350 kilometrov kolesarskih poti, sistem izposoje koles BicikeLJ se redno širi, na voljo pa je tudi storitev izposoje e-koles Nomago. V mestu je skupno že več kot 20 hektarjev novih peš con, občina pa jih načrtno širi tudi v soseskah.
Ključni poudarek v prihodnjih letih bo tudi na razogljičenju mestnega prometa, napoveduje MOL. Približno polovica avtobusov LPP že zdaj vozi na metan ali kombinacijo z elektriko, načrtujejo pa še večje število električnih in vodikovih avtobusov. Dve liniji sta že danes popolnoma elektrificirani, v mestnem središču pa vozi osem električnih Kavalirjev, ki ponujajo prevoz na klic. Redno se prenavljajo linije LPP, podaljšujejo trase, uvajajo rumeni pasovi in nova P+R parkirišča.
Kakovost mobilnosti v Ljubljani je močno povezana z razvojem državne infrastrukture. Zaradi vedno večje gneče in dnevnih migracij iz drugih občin MOL aktivno sodeluje tudi pri večjih projektih, kot so Potniški center Ljubljana, modernizacija železnic in vzpostavljanje državnih kolesarskih povezav.
Pri tem želijo s pomočjo aplikacij, kot sta Urbana in PROMinfo, ter s prihodnjo digitalno platformo uporabnikom omogočiti preprosto načrtovanje poti, pridobivanje dovoljenj in boljšo obveščenost. Napredni sistemi že danes zagotavljajo podatke o prihodih avtobusov, prostih mestih na P+R parkiriščih in stanju na postajah BicikeLJ.
Ključen je premik v miselnosti, zato MOL redno izvaja kampanje, s katerimi spodbujajo občane, da avtomobile pustijo doma.
Mobilnost po meri človeka
Mestna občina Maribor (MOM) daje velik poudarek trajnostni mobilnosti, povečanju zelenih površin in pametnem urbanem razvoju. Na izzive, kot so spremembe potovalnih navad, povečanje deleža hoje in kolesarjenja, izboljšanje javnega prevoza ter komunikacija z javnostjo, odgovarja z vključujočim načrtovanjem, aktivnim sodelovanjem javnosti, integracijo sistemov (kot sta Mbajk in JPP), razvojem digitalnih orodij ter načrtno prenovo prometne sheme.
Občina je že elektrificirala dve mestni avtobusni liniji, po mestu tako zdaj vozi 11 električnih avtobusov. Za motorni promet so zaprli del Koroške ceste in Glavnega trga, oblikovali sistem P+R, prenovili linije javnega prevoza ter vzpostavili pomembne povezovalne točke med različnimi oblikami prevoza. Dobro je sprejet tudi sistem izposoje koles Mbajk s 35 postajami in več kot 37 tisoč uporabniki. V prihodnjih letih naj bi se število postaj še podvojilo.
Mestna občina Maribor spodbuja trajnostno mobilnost in pameten urban razvoj z različnimi ukrepi.
Foto: Depositphotos
Mesto je vključeno v projekt LIFE IP CARE4CLIMATE, sofinanciran s strani EU in slovenskega okoljskega sklada. Med že izvedenimi ukrepi naštevajo uvedbo električnih avtobusov, prometno zaporo za avtomobile, enotno vozovnico in uvajanje koncepta 15-minutnega mesta. V prihodnosti načrtujejo še širitev prioritetnih pasov za avtobuse, dodatna P+R parkirišča, digitalno platformo za načrtovanje poti ter vključevanje fotovoltaike in deževnice za napajanje in vzdrževanje voznega parka. Zanimiv je tudi koncept krožnega gospodarstva s ponovno uporabo baterij za shranjevanje energije.
Mariborčani vse raje na avtobus – z razlogom
V letu 2024 je bilo v Mariboru, kjer javni potniški promet upravlja podjetje Marprom, prepeljanih že kar 4,77 milijona potnikov, kar je 6 odstotkov več kot leto prej. Eden bistvenih premikov je bila celovita prenova linij, po kateri so vozni redi bolj prilagojeni uporabnikom, avtobusna postajališča pa so dostopnejša – do najbližjega postajališča ima kar 91 odstotkov občanov le do 300 metrov, linije z visoko frekvenco pa zdaj dosežejo 69 odstotkov prebivalcev (prej 39). Dodatni plusi so možnost plačevanja z bančno kartico, novi čitalniki vozovnic in P + R parkirišča.
Največji izziv je prepričati ljudi, da avto za vožnjo po mestu ni nujen, zato uvajajo različne ukrepe. Trenutno ima Marprom 16 odstotkov električnih in 1 odstotek hibridnih avtobusov. Povsem elektrificirani sta liniji G5 Rotovž in G6 Vzpenjača, električna pa so tudi mini vozila Maister, ki vozijo po pešconi in starem mestnem jedru. V prihodnjih dveh letih naj bi Maribor dobil še vsaj 20 novih električnih avtobusov, do 2030 pa naj bi bila takih vsaj polovica.
Novo mesto – od brezplačnega prevoza do digitalnih rešitev
Tudi Mestna občina Novo mesto si s številnimi ukrepi prizadeva prebivalcem približati uporabo javnega potniškega prometa in spodbuditi trajnostne oblike mobilnosti. Za promet so zaprli mestno središče, uvedli plačljiva parkirišča, omogočili brezplačno uporabo javnega prevoza v septembru ter spodbudili nakup paketov za uporabo sistema koles GoNM. Zgradili so številne nove kolesarske in peš poti, sredstva od ukrepov pa vlagajo v razvoj trajnostne mobilnosti.
Aktivno spodbujajo multimodalnost – povezovanje javnega prometa, kolesarjenja, hoje in souporabe vozil ter zelene oblike mobilnosti z dogodki, kot so Evropski teden mobilnosti, delavnicami za šole in vrtce ter programi za starejše. Med glavnimi izzivi pri izboljšanju javnega prevoza ostajajo optimizacija voznih redov, boljša opremljenost avtobusnih postajališč in digitalizacija informacij.
Že danes občina uporablja sistem Sitium, digitalno mestno kartico za prevoz, ki jo bodo v prihodnje še nadgrajevali. Po zgledu nacionalne digitalne platforme za trajnostno mobilnost, ki je v pripravi, že razmišljajo o podobni platformi tudi na lokalni ravni.
V Kopru vse več potnikov v mestnem prometu
Število prepeljanih potnikov se je v Mestni občini Koper s skoraj 550 tisoč v letu 2021 povečalo na več kot 966 tisoč v letu 2024, kar nakazuje na uspešna prizadevanja občine za spodbujanje javnega prevoza.
Ukrepi so sistematični – mestni avtobusni prevoz je brezplačen za upokojence, invalide in vojne veterane, P+R parkirišča ponujajo ugodne cene, po mestnem jedru pa vozi Kurjerca – majhno električno vozilo, namenjeno predvsem starejšim in gibalno oviranim prebivalcem. V historičnem jedru so uredili več kolesarskih povezav. Tudi nadaljnji infrastrukturni projekti bodo usmerjeni v izboljšanje pogojev za varno in trajnostno mobilnost. Občina želi iz starega mestnega jedra umakniti mirujoči promet in čim bolj omejiti tekoči promet. Poleti bo ob koncih tedna tudi letos veljala delna zapora Pristaniške ulice in Ukmarjevega trga, za boljši nadzor dostopa pa so že leta 2022 na nekaterih ulicah uvedli sistem prepoznave registrskih tablic.
Občani lahko v okviru participativnega proračuna predlagajo izboljšave na področju trajnostnega razvoja.
Leta 2022 je MOK odprla novo glavno avtobusno postajo, ki s 14 pokritimi peroni, sodobnimi sanitarijami in funkcionalnim objektom predstavlja pomemben temelj za razvoj multimodalne mobilnosti v mestu. Nadgrajujejo pa tudi vozni park: leta 2023 so s pomočjo Eko sklada pridobili tri nova električna vozila za mestni promet, poleg tega širijo mrežo kolesarskih stez po mestu, omogočili so tudi izposojo električnih skirojev. MOK sodeluje tudi v projektu Adrioncycletour, kar dodatno povečuje možnosti trajnostnih potovanj v regiji.
Za uresničevanje trajnostnih ciljev Koper aktivno pridobiva nepovratna sredstva iz državnih in evropskih virov – stopnja sofinanciranja projektov v povprečju znaša med 30 in 80 odstotki.
Zaradi lege ob mednarodnih prometnih poteh, bližine Luke Koper in turistične privlačnosti promet v Kopru predstavlja poseben izziv, zato občina tudi v prihajajoči OCPS strateško načrtuje ukrepe za boljšo pretočnost, čistejši zrak in urejen javni prostor.
Koper krepi javni potniški promet v sodelovanju z Arrivo
Pri izvajanju mestnega avtobusnega prometa MOK že vrsto let uspešno sodeluje s koncesionarjem Arriva. Linije so prilagojene potrebam uporabnikov, v prihodnje pa načrtujejo še dodatne prilagoditve glede na nove poselitve in spremembe prometnih režimov. Med zadnje izboljšave sodi uvedba možnosti plačila vozovnic z bančno kartico na avtobusih. V občini hkrati načrtujejo tudi nadaljnje vlaganje v posodobitev voznega parka, da bi javni prevoz postal še dostopnejši, zanesljivejši in prijaznejši za uporabnike.
Digitalizacija mobilnosti za bolj trajnostni Koper
MOK že od sprejetja strategije Koper – pametno mesto leta 2015 spodbuja trajnostni razvoj z digitalnimi rešitvami. Digitalizacijo in pametne tehnologije vidijo kot orodje za izboljšanje storitev in spodbujanje trajnostnih navad, tudi na področju mobilnosti. V prihodnje tako načrtujejo oblikovanje multimodalnih vozlišč, ki bodo na enem mestu združevala različne oblike prevoza. Cilj je uporabnikom olajšati dostop do trajnostnih oblik mobilnosti in jih spodbuditi k spremembi potovalnih navad.