Shrani za kasnejše branje.
Skoraj 60.000 obiskovalcev, 110 razstavljavcev, 280 dogodkov. To je le nekaj podatkov, ki potrjujejo, da je Slovenski knjižni sejem največja kulturna manifestacija v Sloveniji. Na stičišču knjižnih srečevanj so se nekateri avtorji veselili nagrad, založniki lepega odziva obiskovalcev, le-ti pa knjižnih novosti, pestrega nabora prireditev in stikov z avtorji.
Ester Fidel, Korporativno komuniciranje GZS; foto: GZS-Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev
Sejem je na Gospodarskem razstavišču simbolno odprl vrata 25. novembra s slovesno prireditvijo, obiskovalci pa so soustvarjali sejemski vrvež od torka, 26. novembra, do prve decembrske nedelje. Uvod v najpomembnejši dogodek slovenske kulturne krajine je zaznamovala tradicionalna podelitev Schwentnerjeve nagrade, ki jo GZS-Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev podeli za življenjsko delo na področju slovenskega založništva in knjigotrštva kot priznanje za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva, za odličnost in preseganje povprečnosti, dosežene poslovne uspehe, inovativnost in ustvarjalnost, pedagoški prispevek in predajanje znanja ter za dosledno upoštevanje visokih moralnih in etičnih standardov.
Schwentnerjeva nagrada založniku Janezu Mišu
Najprestižnejša založniška nagrada je šla letos v roke založniku Janezu Mišu. Malo plastiko po zasnovi akademskega kiparja Mirsada Begića ter plaketo mu je podelila generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. »Založba Miš, ki jo je Janez Miš pred dvema desetletjema ustanovil kot družinsko podjetje, pušča neizbrisen pečat pri otrocih, mladih in starših.« Na teh dejstvih je svojo odločitev gradila komisija za podelitev Schwentnerjeve nagrade in navedla, da so številne knjige založbe Miš postale sinonim za kakovost, založba Miš pa avtorske pravice izvirnih slovenskih del uspešno trži tudi na tujih trgih in s tem prispeva k prepoznavnosti slovenske književnosti v svetu. »Janez Miš s svojo založbo Miš že več kot dve desetletji vztrajno, srčno in zvesto bogati slovensko knjižno krajino, s čimer sledi tako Schwentnerjevemu izročilu kot temeljnim vrednotam, ki zaznamujejo prepoznavne ustvarjalce v slovenskem knjižnem prostoru,« je komisija še izpostavila v utemeljitvi.
Generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal je Schwentnerjevo nagrado podelila Janezu Mišu, ustanovitelju založbe Miš.
Zbrane je na slovesnosti ob odprtju knjižnega sejma nagovorila predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Kulturni program so sooblikovali igralca Diana Kolenc in Branko Jordan, glasbeniki Maruša Bogataj, Urška Sikovšek, Petra Vidmar in Veljko Stankovič ter pevca Saša Lešnjek in Metod Banko.
Slogan letošnjega sejma je bil Knjigo moraš imeti rad po navdihu verzov pesnika Ivana Minattija. Pesnika so se spomnili ob 100. obletnici rojstva, k čemur je prispevalo tudi mesto v gosteh, Minattijev rojstni kraj – Slovenske Konjice. Država v fokusu je bila letos Hrvaška, ki je predstavila predvsem svoje sodobne književnike, na razstavah pa tudi ilustratorje.
Rekordna vrsta čakajočih na avtorjev podpis
Na več kot 2200 kvadratnih metrih razstavnih prostorov je 110 razstavljavcev predstavilo knjižno produkcijo. Sodelovale so vse večje slovenske založbe ter gostje iz petih držav. V času sejma se je na štirih odrih – Glavnem in Pisateljskem, Odru mladih in Pogovorni postaji ter na petih prizoriščih (Založniška akademija, Stripovski kotiček, prizorišča Fotocone, razstave ilustracij in razstave 50:50) odvilo 280 dogodkov. Med letošnjimi gosti iz tujine so bila tudi nekatera zveneča imena – pisateljica za mladino Louie Stowel, fotograf Klavdij Sluban in avtor kriminalk Chris Carter. Slednji je zaslužen za še en sejemski presežek – za več kot 200 metrov dolgo vrsto bralcev, ki so čakali na njegov podpis. »Še bolj razveseljivo je, da so bili v tej vrsti sami mladi ljudje, kar na anekdotični ravni pritrjuje ugotovitvi iz raziskave Knjiga in bralci, da se je branje povečalo v starostnih skupinah od 18 do 30 let,« je na sklepni prireditvi ugotavljal član sejemskega programskega odbora dr. Miha Kovač. Poudaril je še: »Tako kot vsa leta so sejemski program organizirale založbe, nekaj dogodkov, vezanih na sejemske podelitve nagrad, sejemske slovesnosti in strokovni program pa pripravi Zbornica založnikov in knjigotržcev, ki je odgovorna tudi za razpored dogodkov po odrih. Zato ne drži, da sejem nima koncepta ali da ni kuriran: njegov koncept je, da ga po svojih najboljših močeh kurirajo vse založbe, ki na njem sodelujejo.«
Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma – Naj knjiga 2024 je prejela Irena Cerar (druga z leve) za knjigo Svetišča narave (založba UMco). Ob njej založnika Samo in Renate Rugelj ter bibliotekarka Darja Lavrenčič Vrabec.
Nagrade spodbujajo kakovost knjižne produkcije
Še pred zaključkom sejma je GZS – Zbornica knjižnih založnikov in knjigotržcev podelila nagrade, ki spodbujajo kakovost slovenske knjižne produkcije in krepijo bralno kulturo. Šestčlanska strokovna komisija je med prijavljenimi deli za Veliko nagrado Slovenskega knjižnega sejma – Naj knjiga 2024 izbrala deset nominiranih knjig. Na letošnji razpis je prispelo še več del kot lani, kar priča o rastočem pomenu in prepoznavnosti tega priznanja. Glasovanje za nagrado je potekalo od 21. do 29. novembra 2024 do 14. ure, ko so obiskovalci spletne strani knjižnega sejma imeli priložnost izbrati svojo najljubšo knjigo. Prejemnica Velike nagrade Slovenskega knjižnega sejma – Naj knjiga 2024 je postala knjiga Svetišča narave avtorice Irene Cerar (založba UMco).
Nagrado za najboljši literarni prvenec 40. Slovenskega knjižnega sejma 2024 je prejela Tina Perić za roman Ćrtice (založba Goga). Nagrado za najboljšo tujo poslovno knjigo je prejel Steven Bartlett za Dnevnik direktorja: 33 zakonov za življenje in delo (Založba Učila), nagrado najboljša slovenska poslovna knjiga 2024 pa so prejeli Matjaž Čadež, Petra Škarja, Gorazd Bavdaž za HALCOM – Pogled v prihodnost (Založba 5ka).
V Sloveniji poteka od leta 1973 vsakih pet let raziskava o bralnih navadah oziroma bralni pismenosti. V sklopu letošnjega knjižnega sejma so avtorji predstavili raziskavo Knjiga in bralci 7, ki so jo izvedli na reprezentativnem vzorcu 1011 prebivalcev, starih med 18 in 75 let. Izsledki raziskave kažejo trend padanja bralstva in števila tistih, ki na leto preberejo več kot tri knjige, porast branja knjig v angleškem jeziku in naraščanje sredstev knjižnicam, medtem ko se sredstva za založbe zmanjšujejo. »Če želimo ohraniti slovensko krajino, moramo slovensko knjigo vzpostaviti kot vrednoto, izražanje v slovenščini pa kot človeško vrednost,« je upad bralne pismenosti komentiral soavtor raziskave dr. Samo Rugelj. Po mnenju dr. Mihe Kovača gre za posledico sprememb vrednotnega sistema v družbi: »Tudi šolski sistem je naravnan tako, da je vse predstavljeno lahkotno, igrivo in zabavno, življenje pa je sestavljeno tudi iz reči, za katere je potreben intelektualni napor, ki ga vadimo prav skozi branje.«
Delež rednih bralcev, ki letno preberejo več kot deset knjig v slovenščini, se je v zadnjih desetih letih zmanjšal na 13 odstotkov. Letošnji rezultat je nekoliko boljši glede nebralcev – v zadnjem letu ni niti ene knjige prebralo 42 odstotkov prebivalcev.