Kaj gospodarstvo pričakuje od vlade v novem mandatu

Shrani za kasnejše branje.

Gospodarska zbornica Slovenije je pripravila nabor ukrepov, ki bi morali postati del koalicijske pogodbe, da bi dosegli izboljšanje poslovnega okolja in dobro delujoče gospodarstvo.

Jernej Kovač, Služba za korporativno komuniciranje, GZS, foto: Tadej Kreft

Slovensko gospodarstvo se v zahtevnem in hitro spreminjajočem se mednarodnem okolju sooča z resnimi izzivi, od stroškovnih pritiskov, nestabilnosti energetskih trgov, pomanjkanja kadrov do potreb po višji produktivnosti, pospešenih investicijah in inovacijah. Da bi obrnili te trende, potrebujemo takojšnje, premišljene in usklajene ukrepe.

Osrednja prioriteta v novem mandatu Vlade RS mora biti gospodarski razvoj.

Gospodarstvo potrebuje stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje.

Prav to mora postati jedro koalicijske pogodbe in programa dela vlade.

Gospodarska zbornica Slovenije je v ta namen pripravila dokument »Prioritete gospodarstva za konkurenčno poslovno okolje – ključni ukrepi za novo Vlado RS«. Gre za nabor konkretnih, izvedljivih ukrepov, ki so bili oblikovani skupaj z gospodarstveniki. GZS je dokument posredovala vsem strankam, ki so na nedavnih volitvah prestopile parlamentarni prag, in pričakuje, da bodo ukrepi v največji možni meri postali del koalicijske pogodbe.

GZS poudarja, da je treba spet vzpostaviti zaupanje in dialog med vsemi tremi socialnimi partnerji ter konstruktivno obravnavo vseh ključnih aktov ekonomske in socialne politike v okviru Ekonomsko socialnega sveta. Zbornica poziva, da si vsi skupaj – politika in državljani – prizadevamo za drugačen, vključujoč in pozitiven odnos do slovenskega gospodarstva in tukajšnjih podjetij

Ukrepi so razdeljeni na tri skupine. V prvi so kratkoročni ukrepi v prvih šestih mesecih za takojšnje povečanje predvidljivosti in konkurenčnosti. Sledijo srednjeročne reforme v prvih dveh letih za odpravo ključnih strukturnih ovir. Tretja skupina pa predvideva pripravo in sprejem Nacionalnega načrta razvoja gospodarstva do 2035 z merljivimi cilji, proračunskimi izhodišči in letnimi akcijskimi načrti.

»Potrebujemo okolje, kjer se odločitve ne sprejemajo čez noč in kjer so spremembe premišljene in usklajene z gospodarstvom.«

Tibor Šimonka, predsednik GZS

»Pozivamo vlado, da že v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Slovenija ima namreč potencial za razvoj podjetij z višjo dodano vrednostjo. Za to so potrebne dolgoročne razvojne odločitve na področju znanja, tehnologij, inovacij in investicij. Vlada mora v načrtu začrtati razvoj strateških gospodarskih panog za Slovenijo in konkretne ukrepe po ključnih področjih slovenskega poslovnega okolja.«

Vesna Nahtigal, generalna direktorica GZS

Kratkoročni ukrepi za povečanje konkurenčnosti v 2026 (v prvih šestih mesecih novega mandata)

1. Prvi koraki k stabilnemu in konkurenčnemu davčnemu okolju

1. Ukinitev 5. dohodninskega razreda in znižanje stopnje v 4. dohodninskem razredu z 39 % na 36 %
2. Postopno znižanje statutarne stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) na 15 % do leta 2030 ter uvedba ničelne stopnje za start-upe v prvih petih letih po ustanovitvi
3. Ugodnejša dohodninska obravnava napotenih delavcev

Predlagamo v Zakonu o dohodnini posebno davčno olajšavo dohodkov (v davčno osnovo se všteva 40 % dohodka) napotenih delavcev, ki začasno opravljajo delo v tujini in napotitev traja vsaj 1 mesec.

2. Zmanjšanje obremenitev nadomestil za podjetja zaradi absentizma

Predlagamo skrajšanje obdobja, v katerem delodajalci krijejo nadomestilo za bolniško odsotnost, s 30 na 20 delovnih dni, obveznost pa prevzame obvezno zdravstveno zavarovanje

3. Učinkovitejše zaposlovanje kadrov iz tujine

1. Hitrejše zaposlovanje visokokvalificiranih tujcev

Predlagamo trajno uvedbo pospešenega postopka zaposlovanja visokokvalificiranih tujcev (»fast-track) za poklice z izrazitim pomanjkanjem kadra oziroma podaljšanje veljavnosti seznamov teh poklicev na najmanj dve leti.

Poenostavi naj se postopke in določi jasne roke odločanja pristojnih organov. Digitalizira naj se postopke in okrepi koordinacijo med pristojnimi institucijami, z namenom skrajšanja skupnega trajanja postopkov in zmanjšanja administrativnih ovir.

2. Odprava nesorazmernih omejitev pri zaposlovanju tujcev

Predlagamo dopolnitev 42. člena Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev z novim odstavkom, ki bi določal, da kršitve, ki se nanašajo izključno na področje delovnega časa, počitkov ali odmorov, in ne predstavljajo hujših ali ponavljajočih se kršitev, same po sebi ne morejo biti razlog za zavrnitev izdaje soglasja za zaposlitev tujca.

Srednjeročni ukrepi za povečanje konkurenčnosti (v prvih dveh letih novega mandata)

1. Celovitejša reforma za konkurenčnejše davčno okolje

1. Razvojna kapica na vse socialne prispevke z začetno uvedbo s 1. januarjem 2027 pri 4-kratniku povprečne plače (9.600 EUR) in nato postopno znižanje na 2,5-kratnik povprečne plače (6.000 EUR) do 2030

Uvedba razvojne kapice bo zagotovila večjo pravičnost sistema. Gre za preizkušen ukrep – razvojno (socialno) kapico ima uvedeno že dve tretjini držav srednje Evrope, kar potrjuje njeno učinkovitost in konkurenčnost.

2. Ugodnejša davčna obravnava holdinških družb

Po vzoru Avstrije, Švice in Cipra predlagamo, da iz davčne osnove izvzamemo 95 % kapitalskih dobičkov holdinških družb ter uvedemo ničelno stopnjo davčnega odtegljaja na obresti in dividende za sedež holdinga.

3. Poenostavljena oblika uveljavljanja davčnih olajšav za manjše subjekte

Predlagamo poenostavljeno obliko uveljavljanja davčnih olajšav za manjše subjekte, kot npr. po povprečni vrednosti osnovnih sredstev, kot to velja za vsebinske izključitve dohodka po Zakonu o minimalnem davku, ali realiziranih prihodkov na letni ravni.

4. Diferenciacija stopnje davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) med majhnimi in velikimi subjekti

Predlagamo različno višino stopnje DDPO, in sicer: i) 10-odstotna stopnja davka od dohodkov pravnih oseb (DDPO) za majhna podjetja (s prihodki, nižjimi od 1 milijona EUR) in ii) 15-odstotna za ostala podjetja.

2. Pospešitev in poenostavitev izdaje dovoljenj in umeščanja v prostor

1. Uvedba enotnega instituta »posvetovalne konference«

Predlagamo ukinitev obstoječega dvojnega sistema predhodne informacije in predhodnega postopka ter uvedbo enotnega, preglednega instituta t. i. posvetovalne konference. Ta v enem postopku združuje tako odločitev o potrebni presoji vplivov na okolje (»screening«) kot tudi določitev obsega, vsebine in metodologije presoje (»scoping«). Tako bo investitor že na začetku postopka pridobil celovit in zavezujoč nabor zahtev.

2. Uvedba obvezujočih rokov in omejitev dopolnjevanja vlog

Predlagamo zakonsko določitev obvezujočih rokov za vse udeležence v postopkih (organe, mnenjedajalce, nosilce urejanja prostora), skladno z Omnibus uredbo COM(2025)984. Roki naj vključujejo največ 60 dni za ugotavljanje potrebnosti presoje, 30 dni za določitev obsega, 30–90 dni za javno posvetovanje ter 90 dni za končno odločitev.

Hkrati predlagamo jasno odgovornost za spoštovanje rokov, uvedbo sankcij za neupravičeno zavlačevanje ter omejitev ponavljajočih se pozivov za dopolnitve vlog po prvem pozivu, saj po njem upravni organ ne bi smel več širiti obsega zahtevanih informacij.

3. Uvedba instituta tihe odobritve (pravna domneva pozitivne odločitve)

Predlagamo uvedbo instituta t. i. tihe odobritve, po katerem se šteje (pravna domneva), da je vloga odobrena, če pristojni organ v predpisanem roku ne odloči. Ta pristop naj se uporablja za enostavnejše projekte brez pomembnih vplivov na okolje in v primerih, kjer to dopušča evropska zakonodaja.

4. Vzpostavitev enotne digitalne platforme (»one-stop-shop«)

Predlagamo vzpostavitev centralne digitalne platforme za oddajo in obravnavo vseh ključnih vlog (npr. IGD, OVS, OVD), ki bi omogočala popolnoma elektronsko poslovanje.

3. Nadgradnja ukrepov za zmanjšanje absentizma

Predlagamo vzpostavitev enotne digitalne platforme za spremljanje bolniškega staleža ter avtomatizirano obveščanje delodajalcev ob hkratnem spoštovanju varstva osebnih podatkov ter določitev jasnih rokov za odločanje pristojnih organov. Za učinkovitejše izvajanje nadzora se predlaga uporaba analitike podatkov za ciljno usmerjanje nadzora ter okrepitev sodelovanja med ZZZS, izvajalci zdravstvenih storitev in delodajalci. Na področju preventive predlagamo uvedbo spodbud za programe promocije zdravja, psihosocialne podpore ter prilagojenega vračanja na delo, vključno z rehabilitacijo na delovnem mestu.

4. Učinkovitejša podpora raziskavam, razvoju in inovacijam

1. Takojšnja zagotovitev 0,25 % BDP integralnih sredstev za inovacijsko dejavnost

Vlada naj zagotovi začetno alokacijo integralnih sredstev za inovacijsko dejavnost v obsegu 0,25 % BDP po Zakonu o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti (ZZrID). Ukrep mora omogočiti dostop do financiranja vsem podjetjem v vseh regijah ter podpreti projekte z visokim tržnim potencialom in ključne nosilce razvoja.

2. Zagotovitev kontinuitete SRIP-ov in medresorska priprava nove generacije S5

Vlada naj brez prekinitve ohrani delovanje strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP), ki so ključni mehanizem pametne specializacije, in hkrati usklajeno pripravi novo pametno specializacijo. To zahteva skupno delovanje pristojnih resorjev, pravočasno premostitveno financiranje ter uvedbo večletnih programskih pogodb, ki bodo obstoječim partnerstvom zagotovile stabilnost, kontinuiteto in možnost nadgradnje.

3. Vzpostavitev kontinuiranega in predvidljivega sistema financiranja raziskav, razvoja in inovacij (»no-gap« pristop)

Vlada naj vzpostavi sistem rednih ali stalno odprtih razpisov, jasno napoved njihovih objav ter boljšo povezanost med posameznimi fazami razvoja.

5. Povečanje predvidljivosti in konkurenčnosti stroškov dela

1. Vzpostavitev avtomatičnega (fiksnega) mehanizma določanja minimalne plače

Predlagamo uvedbo avtomatičnega mehanizma za določanje minimalne plače na podlagi vnaprej določenih objektivnih ekonomskih kazalnikov. Če sistem ostane nespremenjen, predlagamo pravočasno določitev minimalne plače, najkasneje do konca septembra.

2. Odprava zgornje meje nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj

Predlagamo, da vlada odpravi zgornje omejitve nadomestil iz obveznih socialnih zavarovanj ter v področni zakonodaji jasno določi ureditev, po kateri se pravice do nadomestil bolj neposredno vežejo na višino vplačanih prispevkov, ob upoštevanju načela sorazmernosti med vplačanimi prispevki in pravicami iz sistema.

3. Pregled in uskladitev ureditve elementov plače in povračil stroškov z mednarodno prakso

Vlada naj pripravi celovit pregled in prilagoditev ureditve elementov plače in povračil stroškov zlasti v okviru Zakona o delovnih razmerjih (povračila stroškov prehrane, prevoza, regresa za letni dopust) z namenom večje usklajenosti z državami EU.

Priprava Nacionalnega načrta razvoja slovenskega gospodarstva do 2035

Vlada naj v prvem letu mandata skupaj z gospodarstvom pripravi Nacionalni načrt razvoja slovenskega gospodarstva do 2035. Podlaga za pripravo načrta naj bo 10-letni gospodarski program za konkurenčni razvoj Slovenije Made in Slovenia 2035, ki ga je pripravila GZS z več kot 90 gospodarstveniki in strokovnjaki.

Vlada naj v razvojnem načrtu opredeli ključne strateške gospodarske panoge za Slovenijo in začrta njihov razvoj ter oblikuje izvedbeno zavezujoče ukrepe po ključnih stebrih slovenskega poslovnega okolja (konkurenčni davki in prispevki; konkurenčna in zanesljiva energija; raziskave, razvoj in inovacije; kadri; digitalizacija; internacionalizacija; podpora start-upom in inovativnim tehnologijam, dostop do financiranja, pametnejša regulacija države). Program mora biti proračunsko opredeljen, opremljen z merljivimi KPI-ji. Vlada naj vzpostavi jasno upravljanje načrta in izvajanja posameznih ukrepov (nosilno ministrstvo, medresorska skupina, strateški svet) ter uvede letne akcijske načrte, redno poročanje in korektivne ukrepe (vključno z vmesno evalvacijo do 2030). Vlada naj v pripravo in izvajanje vključi predstavnike reprezentativnih gospodarskih organizacij ter določi jasno časovnico priprave načrta (izhodišča v 60 dneh, osnutek v 6 mesecih, sprejem do 12 mesecev).