Shrani za kasnejše branje.
Gradbeništvo ni zgolj izvajalec investicij, temveč strateška gospodarska dejavnost, ki neposredno vpliva na konkurenčnost države, kakovost življenjskega prostora, energetsko varnost, prometno povezanost in odpornost družbe na podnebne spremembe. Zato morajo biti prihodnje razvojne politike usmerjene v ustvarjanje stabilnega, predvidljivega in razvojno spodbudnega okolja za celotno gradbeno verigo.
1. Zagotoviti je treba dolgoročno stabilen investicijski cikel države
Največja nevarnost za gradbeni sektor niso gospodarska nihanja, temveč prekinjanje investicijskih ciklov. Država mora zagotoviti večletno načrtovanje investicij v prometno, energetsko, komunalno, zdravstveno, izobraževalno in stanovanjsko infrastrukturo, ki bo podjetjem omogočalo dolgoročno načrtovanje razvoja, zaposlovanja in vlaganj.
2. Pospešiti je treba umeščanje investicij v prostor
Dolgotrajni postopki prostorskega načrtovanja, pridobivanja dovoljenj in priprave projektne dokumentacije ostajajo ena največjih razvojnih ovir Slovenije. Pospešitev postopkov mora postati ena ključnih razvojnih prioritet države, pri čemer je treba ohraniti visoko raven varstva okolja in kakovosti načrtovanja.
3. Javna naročila morajo postati razvojni instrument, ne zgolj administrativni postopek
Sistem javnega naročanja mora še odločneje spodbujati kakovost, inovacije, trajnost, digitalizacijo in celotne življenjske stroške objektov. Najnižja cena ne sme biti prevladujoče merilo pri izbiri izvajalcev, zlasti pri kompleksnih infrastrukturnih projektih.
4. Slovenija mora bistveno povečati vlaganja v razvoj kadrov
Pomanjkanje usposobljenih delavcev postaja največja razvojna omejitev gradbeništva. Potrebna je celovita prenova poklicnega in visokošolskega izobraževanja, okrepitev vseživljenjskega učenja ter učinkovitejše povezovanje podjetij z izobraževalnimi ustanovami. Posebno pozornost je treba nameniti privabljanju mladih v gradbene poklice.
5. Digitalna transformacija mora postati standard celotne panoge
BIM, digitalni dvojčki, umetna inteligenca, avtomatizacija gradbišč, digitalni potni listi proizvodov in podatkovno podprto upravljanje projektov bodo v prihodnjih letih odločali o konkurenčnosti podjetij. Slovenija mora postati ena vodilnih držav srednje Evrope na področju digitalnega gradbeništva.
6. Trajnost mora postati gospodarska priložnost
Razogljičenje gradbeništva, krožno gospodarstvo, uporaba recikliranih materialov ter razvoj nizkoogljičnih gradbenih proizvodov niso več zgolj okoljski cilji, temveč postajajo pomembna konkurenčna prednost slovenskega gospodarstva na evropskem trgu.
7. Podpreti je treba internacionalizacijo slovenskih gradbenih podjetij
Slovenska podjetja imajo znanje, reference in tehnološke kompetence za uspešno nastopanje na tujih trgih. Država mora z gospodarsko diplomacijo, izvoznimi instrumenti in podporo mednarodnim projektom dodatno spodbujati njihov nastop v državah Evropske unije, Zahodnega Balkana in pri prihodnji obnovi Ukrajine.
8. Raziskave, razvoj in inovacije morajo postati sestavni del gradbene politike
Brez tesnejšega povezovanja podjetij, raziskovalnih ustanov in univerz ne bo mogoče razvijati novih materialov, digitalnih tehnologij, robotike, avtomatizacije in industrijske gradnje. Gradbeništvo mora postati pomemben del nacionalne inovacijske politike.
9. Slovenija mora izkoristiti svoje primerjalne prednosti
Majhnost države omogoča hitrejše uvajanje inovacij, učinkovitejše sodelovanje med deležniki in večjo prilagodljivost podjetij. Lesena gradnja, industrijska proizvodnja gradbenih elementov, napredni gradbeni materiali, BIM, zelena javna naročila ter digitalizacija predstavljajo področja, na katerih lahko Slovenija postane evropsko prepoznavna.
10. Gradbeništvo mora postati strateška razvojna prioriteta države
Brez sodobnega gradbeništva ni mogoče zagotoviti energetske varnosti, prometne povezanosti, dostopnih stanovanj, odporne infrastrukture, konkurenčnega gospodarstva in kakovostnega življenjskega okolja. Zato mora biti gradbeni sektor obravnavan kot ena ključnih razvojnih panog Slovenije ter kot pomemben partner pri oblikovanju prihodnjih gospodarskih, okoljskih in razvojnih politik.