Shrani za kasnejše branje.V Ur. l. RS je bil 5. maja 2023 objavljen Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-A). Novela zakona prinaša dve vrsti sprememb. Nekatere bodo vplivale na vse delodajalce, nekatere pa za določene primere vzpostavljajo obveznost vodenja elektronske evidence.
Urška Sojč, Pravna služba GZS
Spremembe, ki bodo vplivale na vse delodajalce
V sklop teh sprememb spadajo naslednje določbe:
- Spreminja se opredelitev (definicija) razmerja, za katerega je treba voditi evidenco o izrabi delovnega časa. Kot delavec se po novem šteje tudi delavec, ki na kakršni koli drugi pravni podlagi opravlja delo pri delodajalcu, pod pogojem, da ga opravlja osebno in je vključen v delovni proces delodajalca ali pretežno uporablja sredstva za opravljanje dela, ki so del delovnega procesa uporabnika.
- Dopolnjuje se obseg podatkov, ki jih je treba vpisovati v evidenco o izrabi delovnega časa. Poleg podatkov, ki so se do sedaj vpisovali v evidenco, bo po novem treba vpisovati tudi:
- čas prihoda na delo in odhoda delavca z dela,
- izrabo in obseg izrabe odmora med delovnim časom,
- opravljene ure v drugih posebnih pogojih dela, ki izhajajo iz razporeditve delovnega časa (zlasti opravljene ure nočnega, nedeljskega, izmenskega, prazničnega dela, dela v deljenem delovnem času in druge oblike razporeditve delovnega časa, določene z zakonom ali kolektivno pogodbo),
- opravljene ure v neenakomerno razporejenem delovnem času ali v začasno prerazporejenem delovnem času in
- tekoči seštevek ur v tednu, mesecu oziroma letu, iz katerega je razvidno referenčno obdobje, ki se upošteva za neenakomerno razporeditev in za začasno prerazporeditev polnega delovnega časa.
- Delodajalec, ki evidence o izrabi delovnega časa ne vodi elektronsko, lahko zadnji podatek vpisuje tedensko.
- Vzpostavlja se obveznost delodajalca, da delavca pisno obvesti o podatkih iz evidence o izrabi delovnega časa za pretekli mesec do konca plačilnega dne. Pisno obvestilo se lahko pošlje tudi po elektronski poti na elektronski naslov delavca, ki ga zagotavlja in uporabo nalaga delodajalec. Poleg mesečne seznanitve s podatki ima delavec tudi pravico, da od delodajalca enkrat tedensko zahteva, da ga pisno seznani s podatki iz evidence o izrabi delovnega časa. Za izpolnitev obveznosti o seznanitvi se šteje tudi neposreden elektronski dostop delavca do evidence o izrabi delovnega časa, ki ga zagotavlja delodajalec, če lahko delavec vpogled uresničuje brez prisotnosti delodajalca.
- Novost je obveznost delodajalca, da na sedežu oziroma na kraju opravljanja dela hrani evidenco o izrabi delovnega časa in vso dokumentacijo, na podlagi katere se vpisujejo podatki v evidenco.
- Novela zakona vsebuje tudi redefinicijo prekrškov in novo določitev višine glob za prekrške.
Foto: Depositphotos
Spremembe, ki za določene primere vzpostavljajo obveznost vodenja elektronske evidence
Delodajalec bo moral vzpostaviti elektronsko vodenje evidence za dve leti, če mu bo pravnomočno izrečena globa zaradi kršitev določb delovnega časa po Zakonu o delovnih razmerjih ali zaradi vodenja evidenc po tem zakonu. Elektronski način vodenja evidence bo treba vzpostaviti v treh mesecih od pravnomočnosti odločbe, pri čemer bo vsaka naknadna sprememba podatka elektronske evidence morala vsebovati tudi razlog spremembe in čas vpisa spremembe.
Na novo so definirani tudi prekrški in določene višine glob za prekrške.
Predlog za uvedbo elektronskega načina vodenja evidence bo lahko dal tudi sindikat pri delodajalcu, če ta ni organiziran, pa svet delavcev oziroma delavski zaupnik. Delodajalec bo moral predlog obravnavati in se do njega opredeliti v 30 dneh od prejema. Če bo delodajalec predlog zavrnil, bo moral svojo odločitev pisno utemeljiti, o zavrnitvi predloga pa pisno obvestiti tudi inšpektorat. Predlog se lahko znova poda po preteku enega leta od pisne utemeljitve zavrnitve predloga.
Spremembe in dopolnitve zakona so pričele veljati 20. maja 2023, uporabljati pa se bodo začele z 20. novembrom 2023.