Shrani za kasnejše branje.
V okviru projekta »Akademija za kombinirano učenje« je šest partnerjev razvilo šest interaktivnih učnih gradiv za področje strojništva, uporabnih tako za učitelje in profesorje kot za mentorje v podjetjih. Prva tovrstna gradiva na slovenskem tržišču prinašajo nekatere odgovore na izzive v programih strojništva.
Nives Fortunat Šircelj, GZS – Center za poslovno usposabljanje, foto: Matic Grašič
Prvi pogoj za uspešnost podjetja, ki v ospredje postavlja uporabo sodobne tehnologije, so z ustreznim znanjem opolnomočeni zaposleni ter dijaki in študenti, ki vstopajo na trg dela. Brez prilagajanja načinov poučevanja in učenja je ta cilj zelo težko doseči.
Osrednja tema zaključne konference projekta »Akademija za kombinirano učenje«, ki se je odvila v začetku aprila, so bili izzivi digitalizacije v srednjem strokovnem izobraževanju na področju strojništva.
Za učinkovitost in optimizacijo dela je zelo pomembno, da imajo mladi že ob vstopu na trg dela razvite ustrezne kompetence, veščine, znanja.
V projektu, ki je bil podprt s sredstvi Norveškega finančnega mehanizma, nosilec programa pa je Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, je bilo razvitih šest interaktivnih učnih gradiv. Gre za prva tovrstna gradiva na slovenskem tržišču.
V projektu so sodelovali partnerji: Založba Rokus Klett (vodilni partner), GZS – Center za poslovno usposabljanje, Center RS za poklicno izobraževanje, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, Šolski center Novo mesto in Založba Gyldendal Norveška.
Komu so namenjena gradiva?
Učna gradiva so prosto dostopna učiteljem in profesorjem, ki učijo, pa tudi industriji za lažje uvajanje novo zaposlenih v delo, ali za že zaposlene, ki sprejemajo nove delovne naloge na programih strojništva.
Strokovni učitelji, predstavniki gospodarstva in predstavniki inštitucij, ki pripravljajo poklicne standarde, so imeli na konferenci priložnost spoznati možnosti uporabe razvitih gradiv.
Slavnosti govornik na konferenci je bil Marko Lotrič, predsednik Državnega sveta RS. Poudaril je, da prav prizadevanja za medsektorsko sodelovanje, povezovanje med raziskovalci, podjetniki in izobraževalnim sistemom prispevajo h konkurenčnosti in višji dodani vrednosti. Verjame, da bodo dijaki in študenti iz izobraževalnih sistemov prav zaradi takih projektov prišli opolnomočeni z ustreznimi znanji in bodo zaposljivejši.
Medsektorsko sodelovanje je pomembno tudi za boljšo zaspoljivost študentov, je poudaril Marko Lotrič, predsednik DS.
Mag. Aleš Dremel, direktor GZS – Centra za poslovno usposabljanje, je kot projektni partner poudaril, da je projekt nastal iz potreb gospodarstva. Vsi se soočamo z digitalno transformacijo industrije 4.0, kjer so potrebna nova znanja, tudi s področja digitalizacije in računalniških informacijskih ved. Enake potrebe so se tako pokazale tudi na področju industrije, ki potrebuje strojna znanja.
Šest interaktivnih gradiv za področje strojništva omogoča lažje uvajanje novo zaposlenih v delo ali že zaposlenih, ki sprejemajo nove delovne naloge na programih strojništva.
Razvita gradiva se bodo uporabila tudi na področjih elektrotehnike, mehatronike, gradbeništva, industrije, ki uporablja plastiko. Z ustreznim znanjem se bodo dijaki lažje in hitreje vključili v delovne procese. V času projekta so ugotovili, da so gradiva zelo primerna za zaposlene, ki delajo na delovnem mestu vzdrževalec, in to ne glede na panogo, ki ji podjetje pripada.
Po besedah Aleša Dremla, direktorja CPU, kljub avtomatizaciji še vedno potrebujemo kader z osnovnim strojnim znanjem.
Dremel je še poudaril, da tako na CPU kot sicer na GZS opažamo veliko potrebo po kadrih z osnovnim strojnim znanjem, ne glede na to, da se proizvodnje avtomatizirajo, robotizirajo. Še vedno je namreč le zaposleni tisti, ki upravlja vse te pametne stroje.
V projektu smo razvili nova učna gradiva:
- Računalniško podprte tehnologije za program strojni tehnik;
- Prostorsko modeliranje in priprava dokumentacije za program strojni tehnik – Solidworks;
- Prostorsko modeliranje in priprava dokumentacije za program stojni tehnik – Creo;
- Polimeri (obdelava plastike);
- Strojni elementi;
- Priprava strojnega izdelka – gred: primer projektnega dela priprave in izdelave izdelka za strokovno maturo, podprto s kombiniranim učnim modelom.
Gradiva vsebujejo avdio-vizualne vsebine, digitalne vsebine (učne poti, interaktivne naloge) ter orodje za samoevalvacijo dijakov.
Rezultati projekta Akademija za kombinirano učenje:
- razvitih 6 učnih gradiv za dijake in 2 priročnika za učitelje;
- gradiva, uporabna tako v šolah kot podjetjih;
- sodelovanje in mreženje z izobraževalnimi institucijami in gospodarstvom; pridobivanje dobrih praks, tudi tujih;
- vsaj delna zagotovitev učbenikov za programe poklicnega in strokovnega izobraževanja (ti namreč niso v celoti pokriti z učbeniki).
Nam bodo stroji res prevzeli delovna mesta?
Predstavniki industrije potrjujejo, da vse več delovnih opravil prevzemajo pametni stroji. Vendar poudarjajo, da mora vse te stroje nekdo upravljati. Zato bodo zaposljivi tisti, ki so pripravljeni na vseživljenjsko učenje, na pridobivanje ne samo znanj s pomočjo formalnega izobraževanja, temveč tudi s pridobivanjem neformalnih znanj.
Na okrogli mizi je beseda tekla o potrebah industrije strojništva po ustrezno usposobljenih kadrih.
Na okrogli mizi sta Dejan Zakrajšek (Yaskawa) in Luka Prek (Eti Izlake) poudarila pomen povezovanja podjetij in izobraževalnih institucij, da bi pridobili ustrezen kader z znanji strojništva. Ne glede na to da imajo delovne procese avtomatizirane, si želijo dijakov, ki so ročno spretni, znajo brati navodila, kritično razmišljati, poznajo materiale, tehnologije, imajo osnove tehniškega znanja in razvite komunikacijske veščine.
Gradiva so podprta s sodbnimi načini poučevanja in prilagojena potrebam strojne industrije. Interes za njihovo uporabo se kaže tudi v podjetjih.
Skrita moč razvitih digitalnih gradiv
Gradiva so namenjena dijakom in tudi zaposlenim. Oboji pa imajo že v začetku učnega procesa različno vstopno znanje. Zato je prednost digitalnih gradiv v tem, da uporabniki lahko posnetke in vaje predvajajo večkrat. Interaktivna gradiva so za mlade zanimivejša, saj lahko do rešitev pridejo sami.
Učitelji so poudarili, da z interaktivnimi gradivi pridobijo kar nekaj časa, ki ga lahko porabijo za različne druge namene. Ko dijaki rešujejo naloge, lahko tistim, ki snov hitreje razumejo, istočasno nudijo zahtevnejše naloge. Enako pridobivajo čas s tovrstnimi gradivi tudi mentorji v podjetjih.
Vloga učitelja oz. mentorja se ob podpori interaktivnih gradiv spreminja. Mentorji postajajo vse bolj spodbujevalci, motivatorji, poučevanje pa prevzemajo interaktivna gradiva.
Interaktivna gradiva so za mlade zanimivejša, saj lahko do rešitev pridejo sami.
Gradiva so moderna, podprta s sodobnimi načini poučevanja in prilagojena potrebam strojne industrije. Nekateri učitelji gradiva že uporabljajo, prav tako se interes kaže tudi v podjetjih.
Izsledki projekta:
- Izbira načina poučevanja je v domeni učiteljev, zato jih je treba pripraviti na nove načine poučevanja.
- Dijaki si že kar sami želijo drugačnega načina učenja, podoben trend je tudi pri mlajših zaposlenih.
- Tiste, ki se ne želijo učiti ali delati na drugačen način, je treba ustrezno motivirati. To zelo pomembno vlogo prevzemajo učitelji oz. mentorji.
- Opažanje, da je digitalnega poučevanja in učenja včasih že celo preveč. Učitelji opažajo, da imajo dijaki premalo socialnih interakcij, kar ni dobro za timsko delo. Ljudje smo družabna bitja, potrebujemo vodenje, fizične stike s sodelavci. Tudi dijaki so sami izražali željo, da učenje ne bi bilo samo na daljavo.
- Z digitalnim poučevanjem se lahko učenje prilagodi individualnim potrebam dijaka oz. zaposlenega.
- Učitelje oziroma mentorje je treba izobraževati za nove pristope pri mentorstvu.
- Na pomenu pridobivajo razna »mikrodokazila«, hitro pridobljena znanja s pomočjo tečajev, delavnic. Pomembno postaja neformalno pridobljeno znanje.
- Delodajalci pričakujejo ob vstopu dijakov na trg dela že pridobljena znanja. Zato je nujno, da temu sledijo tudi učni procesi.
- Razvita učna gradiva so zelo koristna za zaposlene na delovnem mestu vzdrževalec v vseh panogah.
- Z digitalizacijo se enak obseg del opravi z manj delovnimi urami.
- Poleg strokovnega znanja so zelo pomembne mehke veščine, ki jih zaposleni lahko pridobijo že v času šolanja. Zato je bil del projekta tudi izdelava Priročnika za kompetence 21. stoletja, ker je bila vsebina namenjena prav tem veščinam.