Shrani za kasnejše branje.
Idealnih investicijskih lokacij skorajda ni, zato je pomembno prepoznati prednosti posameznega prostora, zmanjšati ključna tveganja in ustvariti pogoje, v katerih lahko investicija zaživi.
mag. Tanja Faganel, Center za projektno povezovanje, GZS
Slovensko gospodarstvo je v drugem letošnjem četrtletju medletno zraslo za pet odstotkov, investicije pa kar za 13,2 odstotka. Podatki so dobri, njihova struktura pa kaže, da je rast investicij v veliki meri državna in povezana z zaključevanjem Načrta za okrevanje in odpornost, ki se izteka. Vse bolj pomembno kot, kje bomo našli denar za investicije, postaja vprašanje, ali imamo dovolj dobro pripravljene priložnosti in lokacije, kamor je mogoče usmeriti denar.
Investitor namreč ne vstopi na neko zemljišče preprosto zato, ker je na voljo. Želi vedeti, kdo je lastnik, kaj lahko razvije, v kakšnem stanju so objekti in infrastruktura, kakšna so okoljska tveganja, koliko bodo trajali postopki in koliko bo stala investicija. Pri degradiranih območjih je teh vprašanj še več.
Od praznega, nefunkcionalnega in preživetega prostora do investicijske priložnosti
Degradirano območje je lahko privlačna razvojna priložnost. Pogosto ima dobro lego, dostop do infrastrukture, industrijsko zgodovino in znanje v okolici. Hkrati pa s seboj skoraj vedno nosi svojo težko in neprivlačno »prtljago«: staro infrastrukturo, neurejeno lastništvo, nepopolne podatke o pretekli rabi in okoljska tveganja. Investicijska lokacija zato lahko postane šele takrat, ko lahko investitor dovolj dobro oceni, v kaj vstopa. Bistvo investicijske pripravljenosti ni popolna lokacija, ampak zmanjšanje negotovosti do mere, pri kateri je mogoče sprejeti poslovno odločitev.
Da za to ni potrebna popolna prenova, kaže Sombor v Srbiji. Nekdanji kompleks Agrosaveza meri komaj 1,7 hektarja in del območja še danes deluje kot tržnica. Ker sta lastništvo in prostorski akt urejena, se je delo osredotočilo na oceno investicijske pripravljenosti, pripravo gradiv za investitorje in uvrstitev v nacionalno bazo degradiranih območij. Ni prenovljen, je pa viden.
- Pametna reindustrializacija ni vračanje industrije za vsako ceno, ampak iskanje dejavnosti, ki ustreza konkretnemu prostoru.
Vsak mora narediti svoj del domače naloge
Občina ne more prevzeti poslovnega tveganja investitorja, lahko pa pomembno zmanjša tveganja, ki jih ta sam težko obvladuje. Lahko sprejme jasnejše prostorske pogoje, uredi javno infrastrukturo in zbere pomembne podatke o območju. Občina lahko investitorja popelje skozi lokalno okolje. To niso spektakularni ukrepi, so pa odločilni.
Tudi lastnik mora dodobra spoznati svojo novo lokacijo. Zanj je pomembno, kdo je lastnik katerega dela in kaj se skriva v objektih ter pod zemljo. Neznank ni treba skrivati. Bolje je povedati, kaj že vemo in česa še ne, kot ponuditi predstavitev, ki se ob prvem resnem preverjanju sesuje. Če se investitor vključi v urejanje določenega izrabljenega prostora dovolj zgodaj in pove, kakšne površine, energijo, logistiko in kadre potrebuje, lahko občina in lastnik lokacijo pripravita bolje. Dobra investicija zato ni zgodba o tem, da javni sektor pripravi vse, podjetje pa pride na koncu. Je dogovor o tem, kdo lahko najbolje prevzame posamezno tveganje.
Idealnih lokacij skorajda ni
Je torej treba najprej odpraviti vse slabosti lokacije? Ne nujno. Degradirano območje brez dobre prometne povezave ni prava izbira za dejavnost z velikimi logističnimi tokovi, njegova industrijska tradicija, energetska infrastruktura ali povezava z lokalnimi podjetji pa so lahko prav njegova prednost. Pametna reindustrializacija ni vračanje industrije za vsako ceno, ampak iskanje dejavnosti, ki ustreza konkretnemu prostoru.
Hrastnik: od nekdanjega rudnika do nove gospodarske zgodbe
Pilotno območje v Hrastniku je predstavljala stara odslužena kompresorska postaja, okoliška zemljišča pa so že v načrtu za nadaljnje reindustrializacijske projekte. Po zaprtju rudnika je tamkajšnje območje v celoti izgubilo gospodarsko funkcijo, ohranilo pa lego in industrijsko dediščino. Ovir je bilo veliko, od degradiranih objektov in različnih lastniških interesov do omejene investicijske sposobnosti. Ključno vprašanje je zato bilo, katere dejavnosti imajo na opuščenih in degradiranih območjih ter v objektih sploh smisel. V projektu ReInd-BBG smo zato z občino in lokalnimi deležniki najprej pogledali širšo sliko območja, sledili pa so primerjava scenarijev, lokalni akcijski načrt, ocena investicijske pripravljenosti, načrtovanje in priprava gradiva za investitorje.
Kompreshaus je namenjen vsem, ki iščejo prostor, podporo in priložnost za razvoj svoje dejavnosti. V njem svoje mesto najdejo posamezniki z novo poslovno idejo, startup podjetja in mlada podjetja, samostojni podjetniki, ustvarjalci, inovatorji in freelancerji, podjetja, ki iščejo spodbudno okolje za razvoj ali širitev dejavnosti, ter organizacije in ekipe, ki potrebujejo prostor za sodelovanje, srečanja ali izvedbo dogodkov. Foto: Matic Grašič
Zelo konkreten rezultat tega procesa je danes prenovljen Kompreshaus, poslovni inkubator v nekdanji kompresorski postaji. Ni končna rešitev za celotno rudarsko območje, je pa nekaj, kar je mogoče pokazati in nadgrajevati. Nekoč je kompresorska postaja poganjala zrak v rudnik, danes bo poganjala nove podjetniške ideje in naložbe. Prva investicija namreč ni pomembna le zaradi svoje vrednosti, ampak tudi zato, ker dokazuje, da se na lokaciji nekaj lahko zgodi.
In prvi korak lahko sproži naslednje
Razvojna zgodba degradiranih območij se pogosto spreminja. Nova informacija, investitor, tehnologija ali sprememba tržnih razmer lahko odprejo možnosti, ki jih na začetku nismo videli. Čakati na popoln končni načrt zato ni smiselno.
V Zenici se je to zgodilo med samim procesom. Pilotna lokacija je bila komaj dvohektarska parcela v poslovni coni na delu nekdanje železarne, ki je zasedena skoraj v celoti. Vprašanje ni bilo, kako območje oživiti, ampak katera raba zadnje proste parcele prinese največ. Iz splošne ideje o ponovni rabi se je razvila konkretna naložba in mesto je izvedlo javni poziv, izbralo investitorja in podpisalo pogodbo o pravici gradnje za sončno elektrarno z baterijskim hranilnikom v vrednosti približno 40 milijonov evrov.
- Investicije potrebujejo dovolj dobro pripravljen prostor, da lahko ideje postanejo konkretni projekti. Potrebujejo ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in dovolj pogumni za pisanje svojih zgodb in širjenja znanja.
Najboljša rešitev je vedno le tista, ki zaživi
To je morda najpomembnejša skupna lekcija vseh šestih pilotov: »Najboljša rešitev ni najbolj ambiciozna rešitev na papirju, temveč tista, ki je primerna za konkretni prostor, je ekonomsko smiselna in jo lokalno okolje lahko sprejme kot svojo.« Začne se z eno stavbo ali enim podjetjem, nato pride naslednja ideja.
Degradirana območja zato niso le problem preteklosti, ampak del razvojne rezerve, ki jo že imamo. Naloga občine in lastnika ni, da investitorju obljubita popoln prostor, ampak da ga dovolj dobro razumeta, zmanjšata obvladljiva tveganja in pokažeta, kaj lahko iz njega nastane. Investicije namreč potrebujejo več kot denar. Potrebujejo prostor – ne popoln, ampak dovolj pripravljen, da lahko ideje postanejo konkretni projekti. In ne nazadnje potrebujejo ljudi, ki so pripravljeni sodelovati in dovolj pogumni za pisanje svojih zgodb in širjenje znanja.
Projekt Interreg DRP ReInd-BBG povezuje 15 partnerjev iz sedmih držav Podonavja pod vodstvom GZS. Na šestih degradiranih območjih je preizkušal pristope k njihovi ponovni gospodarski uporabi. Načrt projekta združuje praktična orodja, izkušnje pilotov in priporočila za občine, lastnike in razvojne organizacije.
.png)