Shrani za kasnejše branje.
V Sloveniji in Evropi je prepoznavanje pomena vključevanja žensk v STEM in zagotavljanje enakih možnosti bistvenega pomena za prihodnji gospodarski razvoj in inovacije. Vse več raziskav namreč kaže, da raznolikost v znanosti in tehniki povečuje kreativnost in izboljšuje rezultate.
Urška Spitzer, GZS, Center za projektno povezovanje
Vključevanje žensk v STEM/STEAM (znanost, tehnologija, inženirstvo, umetnost in matematika) ostaja pomembna tema v Sloveniji in po Evropi. Čeprav se stanje izboljšuje, še vedno obstajajo opazne razlike: na svetovni ravni ženske pridobijo 53 % univerzitetnih diplom, a le 34 % diplomantk v EU prihaja s področij STEM. Slovenija je blizu evropskemu povprečju, saj beleži približno 30-odstotno zastopanost žensk v STEM (v to statistiko niso vključena področja umetnosti, na katerih so ženske prav tako v manjšini – film, digitalna umetnost, tonski inženiring, tehnična umetnost itd.).1 V današnjem svetu, v katerem strokovni kader predstavlja ključno dodano vrednost za gospodarstva Evropske unije, je nujno, da ne zapostavljamo žensk, ki predstavljajo 51 % njenega prebivalstva. Da bi to zagotovili, je treba razumeti dejavnike, ki vplivajo na nizko zastopanost žensk v teh poklicih.
Naslavljanje izzivov za višjo zastopanost žensk
Prvi dejavnik je manj pogosto spodbujanje deklet k naravoslovnim in tehničnim predmetom že v šolskih letih, medtem ko se fantje srečujejo z bolj jasno podporo pri izbiri teh področij. Čeprav se v šolskem sistemu stereotipi postopoma zmanjšujejo, na dekleta še vedno vplivajo kulturne in družbene norme, ki STEM pogosto predstavljajo kot »moško« področje. Podjetja lahko z zgodnjim vzpostavljanjem vezi s šolami spodbudijo zanimanje za STEM že v mladih letih, pri čemer lahko izpostavijo namen, da si v svojih vrstah v prihodnje želijo tako deklet kot fantov.
Drugi pomemben dejavnik je usklajevanje dela in družine, kar je za mnoge ženske ključno vprašanje pri izbiri in vzdrževanju kariere v tehničnih poklicih. V nekaterih državah podjetja zato uvajajo posebne ukrepe za privabljanje in ohranjanje žensk v teh panogah, saj se zavedajo, da raznolikost povečuje inovativnost in konkurenčnost. Podjetja lahko uvedejo prilagodljive delovne ure, delo na daljavo in možnost krajšega delovnega časa, kar omogoča lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja.
Tretji dejavnik pa je pomanjkanje žensk na vodilnih položajih. Spodbujanje žensk na vodilnih položajih krepi zgled za mlajše generacije, ki tako vidijo, da so karierne poti v STEM dostopne tudi njim.
1 Vir: https://digital-strategy.ec.europa.eu/sl/policies/women-digital
Foto: Depositphotos
Lesnopredelovalna industrija
Sposobni kadri, ki jih v Sloveniji ne primanjkuje, lahko z dobro opremo ustvarijo kakovostne »custom made« izdelke, s katerimi prepričajo tudi najbolj zahtevne kupce.
Nina Šprohar
Med ključnimi prednostmi slovenskih akterjev v panogi je gotovo treba izpostaviti zelo sposobne kadre, ki z dobro opremo lahko naredijo vrhunske, »custom made« izdelke. »Po nekaterih ocenah poznavalcev delamo v Sloveniji najbolj kakovostne lesene hiše na svetu,« poudarjata Igor Milavec, direktor GZS – Združenja lesne in pohištvene industrije, in Bernard Likar iz Lesarskega grozda. Po njunih besedah se lahko pohvalimo tudi z veliko količino zelo kakovostnega lesa v naših gozdovih, kar je pri razvoju gradnje z lesom zelo pomembno.
Slovenska lesnopredelovalna podjetja na izvoznih trgih nastopajo kot inovativna in visoko zanesljiva v nišnih segmentih trga.
Ključni trendi v panogi so medtem predvsem nižanje porabe energije, optimizacija in digitalizacija poslovnih procesov in uvajanje krožnega, zelenega gospodarstva, kakor tudi uvajanje celovitega trajnostnega poslovanja, znanega pod kratico ESG. »V sklopu uvajanja krožnega gospodarstva bodo za podjetja zelo pomembni ukrepi iz paketa Zelenega dogovora, ki bodo zahtevali večjo pozornost tudi na področju krožnega oblikovanja, ureditve sledenja izvora vgrajenih materialov in ukrepe za povečanje ponovne uporabe in reciklaže materialov in produktov,« še dodajata.
Visoki stroški in manjše povpraševanje terjajo prilagodljivost
Lesnopredelovalna panoga se je krepila in dobro poslovala od leta 2013 do leta 2022. Z radikalnim dvigom stroškov elektrike v drugi polovici leta 2022 pa se je situacija obrnila, saj so močno povečani stroški vplivali tudi na zmanjšanje povpraševanja, še bolj v sosednjih državah kot v Sloveniji. Tako so leta 2023 zopet zaznali zmanjšanje prometa za okrog 10 odstotkov, trend pa se nadaljuje tudi v letu 2024, na žalost opažata Milavec in Likar.
Podjetja se težkim razmeram prilagajajo z zmanjševanjem porabe energije, pa tudi s krčenjem števila zaposlenih, pospešujejo pa tudi digitalizacijo in avtomatizacijo proizvodnih procesov ter osvajanje novih tržišč.
»Lahko rečemo, da večina lesnih in pohištvenih podjetij povečuje svojo učinkovitost, fleksibilnost in orientiranost na »custom made« storitev za kupca. Na izvoznih trgih pa nastopajo kot inovativna, visoko zanesljiva podjetja v nišnih segmentih trga,« pojasnjujeta Milavec in Likar.
Po njunih besedah med podjetji zaenkrat prevladuje zaskrbljenost, kdaj se bo okrepilo povpraševanje pri glavnih izvoznih trgih, skrb pa vzbujajo tudi naraščajoči stroški dela. Na drugi strani pa podjetja največ pričakujejo od okrepitve gradnje in opremljanja stavb, tako doma kot v tujini, saj se je letos zaradi krize in zastojev pri izdaji gradbenih dovoljenj gradnja močno upočasnila.
Slovenska podjetja krepijo prisotnosti na bližnjih trgih
Slovenska lesna in pohištvena panoga je bila od nekdaj neto izvoznik, saj je Slovenija premajhen trg zanjo – izvozi se preko 50 odstotkov vse proizvodnje. Večinski delež izvoza slovenskih lesnih in pohištvenih podjetij po besedah Likarja in Milavca predstavljajo trgi južnega dela Nemčije, severne Italije, Švice in Hrvaške. Pomembne so tudi države Zahodne in Severne Evrope ter Severne Afrike in Severne Amerike. »Ti trgi so nam tudi logistično najhitreje dosegljivi, poslovanje na trgih EU pa je poenoteno,« pojasnjujeta.
Z nekaterimi nišnimi produkti in storitvami pa se slovenska lesna in pohištvena podjetja pojavljajo na tudi bolj oddaljenih trgih. Največji izziv na tujih trgih jim predstavlja prenizka prepoznavnost Slovenije, kar povzroča že v osnovi nižje cene in težje nagovarjanje novih kupcev. »Poleg tega izvoz in promocija na tujih trgih zahtevata posebna znanja in znatna sredstva, odpiranje trgov pa mora biti dolgoročna usmeritev podjetja, saj na kratki rok ne more pričakovati preboja,« dodajata sogovornika.
Kot poudarita, želijo slovenska lesna in pohištvena podjetja v prvi vrsti okrepiti svojo prisotnost in prepoznavnost na obstoječih bližnjih, najpomembnejših trgih. Združenje lesene in pohištvene industrije pri GZS ter Lesarski grozd že vrsto let podpirata podjetja pri nastopih na tujih trgih preko nastopov na sejmih, z delegacijami, posredovanjem povpraševanj in poslovnih informacij ter izvoznim katalogom. Pri tem tesno sodelujeta s pristojnimi državnimi organi, SPIRIT Slovenija, slovenskimi poslovnimi klubi v tujini, gospodarsko diplomacijo ter sorodnimi lesnimi in pohištvenimi grozdi v tujini.
Foto: arhiv M SORA
Manj novogradenj in manj subvencij – manj prodanih oken
V letu 2024 je na preizkušnji tudi gradbeniški sektor, ki je močno povezan z lesarsko panogo. V Avstriji in Nemčiji je delež izdanih gradbenih dovoljenj v lanskem letu padel in padec se letos nadaljuje, kar občutijo tudi sicer zelo uspešna in prodorna slovenska podjetja, kot je M SORA. Med glavnimi razlogi za padec vidijo spremembe pogojev pridobivanja kreditov. Na višje obrestne mere in zahtevan lastni začetni vložek v investicijo namreč nekateri investitorji niso bili pripravljeni. Nekateri so zaradi tega opustili investicije, drugi z njimi čakajo. »Trg oken je v Nemčiji v letu 2023 padel za 8,9 odstotka oziroma za 14,13 milijona oken, za leto 2024 je napovedan dodaten padec za 6,4 odstotka,« pojasnjujejo v podjetju M SORA.
Največji izziv na tujih trgih predstavlja prenizka prepoznavnost Slovenije, kar posledično pomeni nižje cene in težje nagovarjanje novih kupcev.
Največji potencial ponovne rasti trga Nemčija predvideva na področju sanacij, saj naj bi energetsko sanacijo potrebovalo več kot 209 milijonov oken, pojasnjujejo. Medtem so v Italiji z ukinitvijo subvencij naročila praktično usahnila čez noč. »In vse našteto je razlog, da je tudi M SORA letos izgubila na tujih trgih 15 odstotkov naročil v primerjavi z letom 2023,« pravijo. Padec izvoza je tudi ostala podjetja v panogi privedel v boj na trgu za vsako posamezno naročilo, nekatera podjetja pa v boju za preživetje ponujajo svoje izdelke pod stroški izdelave »in s tem ne sebi ne panogi ne delajo usluge«, opažajo.
Celovita rešitev kupcu prihrani čas in zagotavlja varnost
M SORA 58 odstotkov svojih izdelkov (oken, drsnih sten, fasadnih elementov) proda v Sloveniji, 22 odstotkov znotraj EU, ostalo pa izvaža v Švico, ZDA, Kanado in na Novo Zelandijo. Kakšne so njihove ambicije za prihodnost? »Predvsem si želimo povečati izvoz in ojačati trge, na katerih smo že prisotni. Prednost nam daje predvsem prilagodljivost širokega asortimaja naših izdelkov posameznikovim željam, potrebam. Dodatno pa je zelo pomembno, da kupcu ponudimo celovito rešitev od začetka pa vse do konca. S tem mu zagotovimo varnost in prihranimo čas ter živce, ker mu zadevo rešimo celostno in preko nas.« Nadalje pojasnijo, da to za stranko ne pomeni le izdelave ponudbe in nato izdelave oken po ponudbi, »ampak se je potrebno v projekt poglobiti, najti neskladja v projektu, predlagati boljše rešitve v smislu končne vsakodnevne uporabe objekta, kot tudi rešitve, ki bodo v času gradnje olajšale delo ostalih podizvajalcev pred ali za nami«.
Trdijo, da so prvi v Sloveniji in eni redkih v EU, ki svojim strankam nudijo brezplačen celostni servisni pregled v prvem letu po vgradnji in ponovno nastavitev oken, po izteku garancijske dobe pa preventivni celostni servisni pregled, ki je sicer plačljiv, a poleg celostnega pregleda in osnovnih popravil omogoča podaljšanje garancije za okna. »Na takšen način ohranjamo stalen stik z našimi strankami in pridobivamo neposredne odzive za razvoj naših produktov in storitev ter del prihodkov ustvarjamo iz naslova novih storitev,« verjamejo.
V letu 2024 je M SORA investirala v sončno elektrarno moči 767.680 kW s hranilniki. Zadoščala bo za pokritje 30 % elektrike, ki jo v podjetju letno porabijo. Poleg tega bodo sredstva vložili tudi v nov okenski center, ki jim bo omogočil izdelavo nove linije »vitkejših« oken, z manj vidnega okvirja.
Les je še bolj priljubljen, kot je bil – prednjačijo smreka, macesen in hrast
Kar se tiče trendov v panogi, po besedah pristojnih v M SORA še vedno prevladujejo velike zasteklitve, drsne in fasadne stene. »Večkrat okenski elementi, sestavljeni skupaj, zapirajo ovoje objektov v dolžini 20 metrov ali več. Prav tako je trend, da elementi segajo od tal ter povsem do stropa, da so fiksne zasteklitve popolnoma utopljene v notranji ali zunanji ovoj, kar pomeni za stranko neoviran pogled v naravo, okolje. Elementi, ki se odpirajo, pa bi morali biti čim bolj vitki, narejeni s čim tanjšimi okvirji. Les je še vedno ali pa celo bolj priljubljen, kot je bil, med lesnimi vrstami pa prednjačijo smreka, macesen in hrast,« razložijo.
Na trgu opremljanja hotelov še ni čutiti drastičnega upada projektov, spreminja pa se struktura, saj je več obnov kot novogradenj.
Manj novogradenj in več obnov je za Stilles prednost
Stilles je v zadnjih petih letih v povprečju letno ustvaril 30,5 milijona evrov prihodkov, za naložbe pa namenil 11,8 odstotka prihodkov. Je eno največjih slovenskih lesno-predelovalnih podjetij, ki 95 odstotkov prihodkov ustvari z izvozom, nastopa pa na trgih 35 držav. Z opremljanjem 5-zvezdičnih hotelov so lani ustvarili 45-odstotkov prihodkov, s 4-zvezdičnimi 40 odstotkov, drugo so družinski hoteli. A direktor Rok Barbič pravi, da se podobno kot druga podjetja v panogi trenutno soočajo s številnimi izzivi.
»Lani in letos so nam predvsem cene energentov krepko poslabšale stroškovno sliko. Odreagirali smo z izgradnjo lastne fotovoltaične elektrarne moči 1 MW, tako da smo med poletjem pokrivali več kot dve tretjini lastnih potreb. Poleg tega se oziramo v dodatno kogeneracijsko elektrarno. Naš največji problem so letos velike zamude gradbincev na projektih, kjer sodelujemo,« opiše, kaj najbolj pesti podjetje. Ker objekti niso pripravljeni za odvzem mer, se njihovi roki še skrajšujejo. To poleg visoke diverzifikacije strukture izdelkov za povprečen hotelski objekt negativno vpliva na njihovo produktivnost, pojasnjuje. »Sicer pa na trgu opremljanja hotelov zaenkrat ni čutiti drastičnega upada projektov. Spreminja pa se struktura, manj je novogradenj in več je obnov. To pa je za nas prednost. Z naročili smo pokrili dobršen del naslednjega leta in s tem smo zadovoljni.«
Vpeti so v številne večje projekte
Okrog 95 odstotkov svojih prihodkov ustvarijo na tujih trgih. Najpomembnejši trgi so zanje Nemčija, Hrvaška, Gruzija, Švica, Avstrija. Od večjih projektov opremljanja hotelov so, našteje Rok Barbič, letos zaključili projekte W Marriott Praga, Kempinski Taschenbergpalais Dresden, Schani Dunaj, Pulmann Zagreb, Sheraton Zagreb. »Smo v zaključni fazi na projektu Hyatt Regency Zadar, poleg tega izvajamo še projekte Marriott Autograph Nikosia, Marriott Autograph Tbilisi, Conrad Hilton Hamburg in Mariott Autograph Abastumani Gruzija. Pretekli mesec smo podpisali pogodbo za opremljanje hotela Marjan Split, ki bo za nas največji projekt do sedaj,« dodaja.
Plošče CLT imajo več prednosti – od visoke nosilnosti konstrukcije do hitre gradnje in posledično nižje obremenitve okolja.
Prednost pred konkurenco si po besedah sogovornika ustvarjajo, ker lahko z znanjem in izkušnjami sodelujejo v zelo zgodnjih fazah projekta. »Pripravljamo predloge value engineeringa, predloge alternativnih materialov, svetujemo glede alternativnih detaljev. Naročnikom ponujamo pripravo celotne potrebne tehnične dokumentacije in celovito izvedbo, skupaj z logistiko in montažo,« našteje.
Najbolj pa so ponosni, da so zadnja dva projekta pridobili na osnovi direktnega priporočila dizajnerske ekipe Marriott iz Londona. Hotel Pharagraph Shekvetili, ki so ga opremili, je bil leta 2018 imenovan za najboljši Marriottov hotel v evropski regiji.
Nova tehnološka linija in razvoj križno lepljenih plošč
V Stillesu so maja 2024 dokončali doslej največjo investicijo: napredno tehnološko linijo proizvodnje križno lepljenih in modularno lepljenih plošč CLT (cross laminated timber). Letna kapaciteta bo preko 8.000 kubičnih metrov križno lepljenih plošč in preko 4.000 kubičnih metrov modularnih plošč, napoveduje Barbič. Gre za trden montažni sistemski element, ki v gradbeništvu zamenjuje opeko in spada med nosilni gradbeni material. Združuje številne prednosti lesa z najnovejšimi tehnološkimi dosežki, ki omogočajo visoko stopnjo montaže ter hitro in varno gradnjo. »V primerjavi s svojo težo je CLT eden najzmogljivejših gradbenih materialov za večnadstropne zgradbe, kot so stanovanjske stavbe, poslovne stavbe, hoteli, domovi starejših, šole, vrtci in še marsikaj. Zelo primeren je tudi za pregradne stene v javnih delih hotelov,« pojasnjuje sogovornik.
Po njegovih besedah ima gradnja objektov s ploščami CLT več prednosti, od visoke nosilnosti konstrukcije do hitre gradnje in s tem nižje obremenitve okolja. »Pri tej gradnji dosežemo največjo možno zrakotesnost, požarno varnost in potresno varnost. Poleg tega objekt zagotavlja visoko bivalno udobje,« dodaja. Pri razvoju križno lepljenih plošč so se povezali z inštitutom InnoRenew Izola, ki je v Izoli zgradil tudi trenutno največji leseni objekt iz CLT plošč v Sloveniji.
Poleg tega so v podjetju Stilles veliko investirali v digitalizacijo in z lastnim znanjem razvili digitalno tehnološko platformo, ki omogoča podporo za učinkovito digitalno managiranje vseh procesov in pripravo osnov za sprejemanje optimalnih odločitev. »Težišče vseh naših naslednjih investicij bo v smeri digitalizacije in avtomatizacije,« napoveduje Barbič.
Gradnja objektov s ploščami CLT (cross laminated timber) je v vzponu. Po podatkih portala Timber Online je bilo lani v Nemčiji, Švici, Italiji, Avstriji in na Češkem proizvedeno za 1,3 milijona kubičnih metrov CLT plošč, kar je za cca. 17 odstotkov več kot leto poprej. V celotni Evropi je bila produkcija v preteklem letu cca. 1,8 mio m3. Za povprečno stanovanjsko hišo je v povprečju potrebnih 60 m3.