Shrani za kasnejše branje.
Slovenija kljub znatnemu potencialu v razvoju startup ekosistema v primerjavi z vodilnimi evropskimi državami izrazito zaostaja. Po raziskavi ESNA 2024 Slovenija izpolnjuje le 23 % evropskih startup standardov, kar nas uvršča na zadnje mesto med državami EU.
Lara Flegar, GZS, Sekcija startup in scaleup podjetij pri Zbornici osrednjeslovenske regije
Leta 2024 je bilo ustanovljenih le 238 startupov na milijon prebivalcev, povprečne investicije pa znašajo le 41 evrov na prebivalca, občutno manj od Estonije (1967 evrov) ali Švedske (1769 evrov). Le 1 % delovno aktivnega prebivalstva je zaposlenega v startupih, kar kaže na velik neizkoriščen potencial. Še posebej kritičen pa je položaj podjetij v segmentu globokih tehnologij (deep tech), ki razvijajo prebojne inovacije za globalne izzive, saj v Sloveniji prejemajo zanemarljivo malo sredstev in podpore.
Kljub temu ima Slovenija številne prednosti: visoko število akademsko izobraženih posameznikov, vrhunske raziskovalne institucije in znanje z velikim tržnim potencialom na področjih, kot so umetna inteligenca, robotika, biotehnologija ter čiste tehnologije. Žal se zdi, da Slovenci teh prednosti ne uspemo izkoristiti, saj se le 0,03 % raziskovalnih rezultatov prenese v patente, investicije tveganega kapitala v deep tech pa znašajo le 25 evrov na prebivalca. Razlogi za to so predvsem razdrobljeno podporno okolje, pomanjkanje institucionalne koordinacije, odsotnost uradne definicije startup podjetja in nepovezanost med znanostjo, industrijo in kapitalom.
Od leta 2022 zato na Gospodarski zbornici Slovenije deluje Sekcija startup in scaleup podjetij z jasnim ciljem: izboljšati pogoje za nastanek, rast in vstop startup podjetij na tuje trge. Naša usmeritev je uokvirjena v dokumentu Made in Slovenia 2035 in je skladna s Slovensko startup strategijo. S kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi naslavljajo sistemske vrzeli in omogočajo hitrejši, usklajen in konkurenčen razvoj startup ekosistema.
Slovenija močno zaostaja pri zasebnem lastniškem financiranju startupov, kar prispeva k odhodu domačih podjetij v tujino.
Jasna pravila igre in manj ovir
Da kapital sploh najde prava podjetja, potrebujemo uradno definicijo startup podjetja ter javni register, ki omogoča enotne evidence, ciljanje spodbud, redno poročanje o učinkih ter primerljivost in usklajenost z evropskimi standardi. Predlagana definicija mora temeljiti na inovativnosti, potencialu rasti, velikosti in starosti podjetja ter organizacijski obliki (kapitalska družba s sedežem ali podružnico v Sloveniji). V sklopu poenostavitev zakonodaje v Sekciji zagovarjamo tudi novo pravno-organizacijsko obliko za startupe – vitko delniško družbo (vitka d.d.), ki olajša vstop vlagateljev in omogoča cenejše dokapitalizacije ter nadomesti sedanje ali preveč togo ali preveč kompleksno stanje med d.o.o. in d.d.
Krepitev podpornega okolja in povezovanja ekosistema
Vzpostaviti je potrebno stabilno, usklajeno mrežo inkubatorjev, pospeševalnikov, tehnoloških parkov, SRIP-ov, gospodarske zbornice in univerz po koncesijskem modelu z merljivimi izidi. Vzporedno je treba uvesti sistematično usposabljanje strokovnih ekip (uvesti nacionalni certifikat za mentorje/ocenjevalce), zapolniti sive cone v pokritosti podpornega okolja in razširiti dostop do javne raziskovalne in tehnološke opreme. GZS mora pri tem prevzeti vlogo povezovalca industrijskih partnerjev: člani lahko postanejo industrijski mentorji, pilotni kupci ali strateški partnerji startupov.
Davčna razbremenitev za pospešitev rasti in razvoja startupov v zgodnji fazi razvoja
V prvih letih imajo startupi visoke razvojne stroške, dolgo pot do prve prodaje in omejen dostop do kapitala. Davčna razbremenitev bi omogočila, da več sredstev ostane v podjetju za izdelek, ekipo in trg. Zato v Sekciji predlagamo dva instrumenta za podjetja z uradnim statusom startupa. Oprostitev davka na dobiček za prvih pet let ali 100-odstotno olajšavo na prispevke za zaposlene v istem obdobju ter oprostitve do 1 mlijona evrov prihodkov na leto, nad tem pragom pa znižano 10-odstotno stopnjo, dokler podjetje status ohranja.
Podjetniške veščine in zadrževanje ključnih ekip v Sloveniji
Slovenija ima močan znanstveni potencial, a premalo mehanizmov, ki znanje pretvorijo v podjetja. Zato predlagamo obvezne podjetniške module, v katerih študenti delajo na projektih nastanka podjetniškega podjema – od ideje in preverjanja trga do prototipa in minimalno sprejemljivega izdelka (MVP). Vzporedno je nujen razvoj nacionalnih programov prekvalifikacij in nadgradnje znanj na področjih, kot so umetna inteligenca, robotika, napredni materiali in biotehnologija. Cilj je, da nastane več multidisciplinarnih ekip, ki so pripravljene na trg in vlagatelje.
Ker najboljši ljudje ostanejo tam, kjer imajo lastniški delež, podpiramo opcijsko nagrajevanje zaposlenih z jasno, konkurenčno in predvidljivo davčno obravnavo. Obdavčitev naj nastopi ob dejanskem izstopu, prodaji delnic in ne ob njihovi pridobitvi. Tako startup podjetja, ki pogosto nimajo zadostnih likvidnih sredstev za konkurenčne denarne plače, lahko zadržijo ključne kadre. Obstoječa slovenska ureditev je za podjetja in zaposlene finančno tvegana in davčno neučinkovita predvsem zaradi obravnave opcij kot bonitete iz zaposlitve in zaradi trenutka nastanka davčne obveznosti, ki nastopi že ob unovčitvi opcije, ne glede na to, ali pride do dejanskega finančnega toka.
Kapital: od prvega vložka do rasti
V zgodnjih fazah (pre-seed/seed) pogosto primanjkuje začetnih institucionalnih vložkov. V fazi rasti pa je premalo specializiranih vlagateljev in vodilnih investitorjev. Zato predlagamo dva dopolnjujoča mehanizma. Prvi je sklad skladov (fund-of-funds), ki je javni sklad, ki vlaga v več zasebnih skladov tveganega kapitala in s tem poveča obseg zasebnega denarja, prinese specializirane ekipe ter zapolni vrzeli v poznejših fazah. Drugi je soinvesticijski instrument, pri katerem država pri enakih pogojih sorazmerno deli dobiček in tveganje ter skupaj z vodilnim zasebnim vlagateljem v razmerju 1:1 dopolni krog financiranja do vnaprej določene zgornje meje. Oba mehanizma sta po svoji logiki preprosta in skladna z uveljavljenimi standardi. Naložbe naj vodi zasebni investitor, presoja sledi uveljavljenim pravilom skrbnega pregleda, donosi pa se, kjer je to mogoče, vračajo nazaj v ekosistem.
Davčne olajšave za vlaganja v startupe
Slovenija močno zaostaja pri zasebnem lastniškem financiranju startupov, kar zmanjšuje možnosti za razvoj inovativnih podjetij in prispeva k odhodu domačih podjetij v tujino, saj vlagatelji niso spodbujeni za tovrstne naložbe. Zato predlagamo uvedbo davčnih spodbud za fizične osebe in podjetja po zgledu britanskih shem davčnih olajšav (SEIS/EIS).
- Ob vstopu v naložbo se prizna 100-odstotna davčna olajšava v višini investicije v startup ali sklad tveganega kapitala za rast startupov. Pri fizičnih osebah se olajšava pobota s kapitalskimi dobički v letu naložbe, pri pravnih osebah pa se uveljavlja kot davčna olajšava v višini investiranega zneska.
- Ob izstopu je kapitalski dobiček oproščen davka, če se naložba hrani vsaj tri leta pri zasebnih vlagateljih oziroma pet let pri skladih.
GZS mora prevzeti vlogo povezovalca industrijskih partnerjev: člani lahko postanejo industrijski mentorji, pilotni kupci ali strateški partnerji startupov.
Pospešitev komercializacije znanja
V Sekciji ugotavljamo, da je treba skrajšati pot od raziskave do trga in povečati število tržno uspešnih rešitev. Zato predlagamo integrirano nacionalno platformo za prenos tehnologij, ki bo omogočila enostaven dostop do raziskovalnih tehnologij in intelektualne lastnine ter omogočila raziskovalnim institucijam tudi prevzem lastniških deležev poleg licenciranja. Sočasno je potrebno okrepiti pisarne za prenos tehnologij, ki naj dobijo dodatna sredstva, dostop do poslovnih mentorjev in usposabljanja za komercializacijo in spodbujanje kulture patentiranja in licenciranja. Ključno je tudi industrijsko sofinanciranje prvih pilotnih projektov – sofinanciranje preizkusov pri prvih naročnikih, ki podjetjem prinesejo referenco, naročnikom pa zmanjšajo tveganje.
Dosežki in cilji
Skupaj s slovenskim startup ekosistemom in Ministrstvom za gospodarstvo, turizem in šport smo uskladili predlog definicije startupa in novo pravno-organizacijsko obliko – »vitka d. d.«. S Poslovnimi angeli Slovenije ter Iniciativo Start:up Slovenija smo podpisali partnerski sporazum »Partnerstvo slovenskega startup ekosistema« z namenom tesnejšega sodelovanja, boljše koordinacije znotraj ekosistema in kakovostnejšega dialoga z državo. Poleg tega smo podpisali pismo podpore Tovarni podjemov pri javnem naročilu za vzpostavitev nacionalne baze startup podjetij.
V naslednjem obdobju bomo v Sekciji startup in scaleup podjetij z ekosistemom nadaljevali z zagovarjanjem in operativnim uresničevanjem predstavljenih ukrepov. Uspešnost in časovnica realizacije sta žal odvisna od odločevalcev, zato bomo še naprej nudili strokovno podlago in aktivno usklajevanje deležnikov. Naš cilj so hitre, izvedljive in merljive odločitve, da bodo podjetja lahko rasla in ustvarjala v domačem okolju, ki pa naj postane podporno, odporno in konkurenčno.
Z odpravo teh ovir bo Slovenija postala privlačnejša za ustanovitelje in vlagatelje
Slovenija pospešeno išče poti, kako izboljšati pogoje za nastanek in rast podjetij ter kako zadržati najboljše talente doma. O tem, kateri ukrepi so ključni, kakšne spremembe prinašajo nove pravno-organizacijske oblike ter kakšno vlogo ima Partnerstvo slovenskega startup ekosistema, smo se pogovarjali s predsednikom Vukom Lauom iz Sekcije startup in scaleup podjetij pri Zbornici osrednjeslovenske regije.
Foto: arhiv Silicon Gardens
Kateri trije ukrepi bodo po vašem mnenju najhitreje izboljšali pogoje za nastanek in rast podjetij v naslednjih dveh letih?
Najhitrejši učinek bodo imeli: (a) sprejem zakona o udeležbi delavcev pri dobičku in opcijskem nagrajevanju, ki bo omogočil konkurenčno motivacijo kadrov; (b) uvedba davčnih olajšav za vlagatelje v startupe in sklade tveganega kapitala po vzoru najboljših evropskih praks; (c) uvedba nove pravno-organizacijske oblike – vitka delniška družba, ki bo omogočila enostavnejše dokapitalizacije in vstop tujih vlagateljev. V kombinaciji bodo ti ukrepi naslovili tri ključne ovire: dostop do kapitala, dostop do talentov in pravno-finančno fleksibilnost.
Kratkoročno so ti ukrepi ključni, dolgoročno pa bo potrebna temeljita prenova izobraževalnega sistema, ki bo sistematično spodbujal podjetništvo in inovativnost.
Kakšne konkretne spremembe bosta prinesli uradna definicija startupa in nova pravno-organizacijska oblika »vitka d. d.« za ustanovitelje in vlagatelje? Kateri so ključni mejniki in kaj želite doseči v prvih 12 mesecih od sprejema?
Trenutno številni ambiciozni podjetniki sploh ne ustanavljajo podjetij v Sloveniji, ampak takoj posežejo po bolj prijaznih jurisdikcijah, kot so ZDA, Združeno kraljestvo ali Estonija, odvisno od ciljnega trga. Z novo definicijo in uvedbo vitke delniške družbe želimo odpraviti ovire, ki izhajajo iz zastarelih ureditev, in se uskladiti z novo panevropsko pobudo EU-Inc. Zahteve, kot sta obvezni ustanovitveni kapital in uporaba notarjev, predstavljajo nepotrebno breme za podjetnike. Z odpravo teh ovir bo Slovenija postala privlačnejša za ustanovitelje in vlagatelje ter zmanjšala trend selitve podjetij v tujino. V prvih 12 mesecih želimo doseči sprejem zakonske podlage ter prve ustanovitve po novi obliki, kar bo močan signal trgu.
Kako ocenjujete fiskalni učinek in pričakovane koristi za zaposlene ter podjetja pri davčnih olajšavah za vlagatelje in opcijskem nagrajevanju zaposlenih?
Davčne olajšave za vlagatelje bodo spodbudile preusmeritev dela prihrankov fizičnih oseb in podjetij v podjetniški sektor, namesto v neproduktivne naložbe, kot so nepremičnine. To bo povečalo obseg domačega zagonskega kapitala in zmanjšalo izseljevanje podjetij. Opcijsko nagrajevanje bo zaposlenim omogočilo soudeležbo pri uspehu podjetja, kar povečuje lojalnost, motivacijo in zmanjšuje beg možganov. Za državo to pomeni večje prihodke iz davkov ob uspešnih izhodih ter višjo dodano vrednost na zaposlenega.
Kakšno vlogo ima »Partnerstvo slovenskega startup ekosistema« in kateri so trije konkretni cilji do prihodnjega leta?
Partnerstvo povezuje ključne akterje (Sekcija startup in scaleup podjetij pri GZS, Poslovni angeli Slovenije, Start:up Slovenija) in omogoča enoten nastop do države ter usklajeno mednarodno promocijo. Njegova vloga je koordinacija izvajanja strategije, priprava skupnih stališč in zastopanje interesov ekosistema. Trije konkretni cilji do prihodnjega leta so: (1) pridobitev statusa javnega pomena partnerstva in vključitev v zakonodajo, (2) nadaljevanje izvajanja Slovenske startup strategije s sprejemom ključnih ukrepov (vitka delniška družba, opcijsko nagrajevanje, davčne olajšave za vlagatelje in drugi), (3) enotna in prepoznavna promocija Slovenije kot startup države na mednarodnih dogodkih in pod skupno blagovno znamko.