Shrani za kasnejše branje.
Sindrom karpalnega kanala je pogost vzrok bolečin v zapestju, na katerega vedno pogosteje opozarjajo strokovnjaki, še posebej pri poklicih, ki terjajo veliko časa za računalnikom.
Severin Hutinski, GZS – ZOR, Sekcija za fitnes, rekreacijo in regeneracijo
Gre za stanje, pri katerem je osrednji živec v zapestju stisnjen zaradi pritiska znotraj ozkega prehoda, imenovanega karpalni kanal. To povzroča vnetje mehkih tkiv in lahko vodi do simptomov, kot so otrplost, mravljinčenje in šibkost roke. Bolečina iz zapestja se lahko razširi v dlan, prste, podlaket ali celo komolec.
Naše zapestje je namreč sestavljeno iz zapestnih koščic in prečne zapestne vezi. Med njima pa poteka zapestni kanal, skozi katerega gredo kite in sredinski živec, ki je odgovoren za oživčenje mišic rok. Ko pride do vnetja mišic, le-te lahko utesnijo sredinski živec in takrat občutimo značilno bolečino.
Najbolj pogoste posledice sindroma karpalnega kanala
»Pri večini se sindrom karpalnega kanala brez ustrezne intervencije sčasoma poslabša. Če se kratkotrajno moteče stanje ne odpravi, lahko povzroči trajno motnjo v delovanju roke, ki vključuje zmanjšanje ali izgubo taktilnega občutka in zmanjšanje mišične moči prstov. Zato je pomembna pravočasna strokovna obravnava, ki vključuje diagnostiko in ustrezno zdravljenje,« pravi doc. dr. Matej Majerič, profesor športne vzgoje na Fakulteti za šport in član Sekcije za fitnes, rekreacijo in regeneracijo, ki deluje znotraj GZS.
Poleg uporabnikov računalnikov, sindrom karpalnega kanala prizadene tudi druge poklice in dejavnosti, kjer so prisotni ponavljajoči se gibi rok, kot so kolesarji, tovarniški delavci, glasbeniki in drugi. Otekanje mehkih tkiv, ki je velikokrat prisotno v nosečnosti, menopavzi ali pri revmatoidnem artritisu, lahko prispeva k sindromu karpalnega kanala. »Najpomembnejša je ustrezna ergonomija delovnega okolja. Pri delu z računalnikom lahko uporaba ergonomske miške omogoča bolj naravni položaj zapestja. Enako velja za druge ergonomske podloge, ki zapestje privzdignejo in tako razbremenijo dlan,« dodaja doc. dr. Majerič.
Sindrom karpalnega kanala je resna težava, vendar je z ustrezno ozaveščenostjo, preventivnimi ukrepi in zdravljenjem mogoče obvladati simptome in izboljšati kakovost življenja. Redno in večkrat dnevno izvajajte gibalne odmore s sprostilnimi in razteznimi telovadnimi vajami.
Nasveti za vaje, ki jih lahko nemoteno izvedete med delovnim časom
Telovadna vaja za statično raztezanje upogibalk zapestja: v predročenju stegnjeno dol z desno, kjer je dlan v višini pasu obrnjena stran od telesa, z levo roko primite prste in jih pri stegnjeni dlani vlecite proti telesu. Pri blagem nelagodju, ki je posledica raztezanja upogibalk zapestja, zadržite od 15 do 30 sekund. Tri- do štirikrat ponovite.
Telovadna vaja za statično raztezanje iztegovalk zapestja: v predročenju stegnjeno dol z desno, kjer je dlan v višini pasu obrnjena proti telesu, levo dlan položite na hrbtni del desne roke in jo vlecite proti telesu. Pri blagem nelagodju, ki je posledica raztezanja iztegovalk zapestja, zadržite od 15 do 30 sekund. Tri- do štirikrat ponovite.
Telovadna vaja za dinamično raztezanje iztegovalk in upogibalk zapestja: v predročenju skrčeno not v višini brade položite dlan ob dlan in prepletite prste, nato krožite z zapestji v levo od 10- do 15-krat. Enako ponovite še s kroženjem v desno.
Telovadna vaja za dinamično raztezanje iztegovalk prstov: v predročenju pest kot je mogoče razprite v odprto dlan stran od telesa in iztegnite prste. Ponovite od 10- do 15-krat.
Telovadna vaja za dinamično raztezanje upogibalk in iztegovalk prstov: v predročenju dlani dol se sočasno s kazalcema od 10- do 15-krat dotaknite palca. Pri tem vsakič prste iztegnite, kolilor jih lahko. Enako ponovite še s sredincem, prstancem in mezincem.
