Shrani za kasnejše branje.
Avgustovske poplave v Sloveniji so gradbeno panogo postavile pred nove izzive, ki bodo, bolj ko se poplave oddaljujejo, naraščali. Z vzpostavljanjem navidezne normalnosti se namreč nejasnosti, ki se nanašajo na delovanje gradbeništva v novih pogojih, šele zares začnejo razkrivati.
mag. Maja Koršič Potočnik, Odvetniška družba Potočnik in Prebil o.p., d.o.o.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o odpravi posledic naravnih nesreč (ZOPNN-F, Uradni list RS, št. 88/23.) ter v času priprave tega prispevka še predlog Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 sta določene dileme sicer poskušala nasloviti, vendar pa jih še zdaleč nista odpravila. Kateri roki se z interventno zakonodajo podaljšajo in za koga to velja?
ZOPNN-F je v 56. členu pod naslovom pogodbene kazni v primerih odprave posledic poplav v avgustu 2023 določil, da se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega. Ker pojem »obdobje trajanja odprave posledic po naravnih nesrečah večjega obsega« ni bil nikjer definiran, smo imeli pri interpretaciji tega pravnega standarda nemalo težav. Zakonodajalec je to hitro prepoznal ter v predlog Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 vključil nekoliko popravljeno dikcijo, po kateri se 56. člen ZOPNN-F glasi, da »se v obdobju do 31. decembra 2023 določbe o pogodbenih kaznih zaradi zamude ne uporabljajo, pogodbeno dogovorjeni roki pa se podaljšajo za šest mesecev.« Žal pa tudi spremenjena dikcija odpira številna pravna vprašanja.
Ali gre pri poplavah iz avgusta 2023 za višjo silo?
Na to vprašanje je mogoče odgovoriti pritrdilno, ne glede na to, ali je sklenjena klasična gradbena pogodba ali FIDIC pogodba. Interventna zakonodaja poplavam iz avgusta 2023 priznava status višje sile.
Vendar pa višja sila sama po sebi (delno) oprostitev odgovornosti prinaša zgolj v obsegu, v katerem višja sila preprečuje izvajanje ali dokončanje pogodbenih del in samo toliko časa, kolikor višja sila to utemeljuje. Še posebej FIDIC pogodba je glede tega izredno stroga, ko v podčlenu 19.2 določa, da je stranka oproščena od izvedbe svojih obveznosti za tako dolgo, dokler ji višja sila to preprečuje, podčlen 19.4 pa daje izvajalcu pravico do podaljšanja roka in/ali plačila za škodo in izgubljen dobiček samo, če mu je preprečeno, da bi izvršil katerekoli od svojih obveznosti po Pogodbi zaradi višje sile, o kateri je bilo posredovano obvestilo in če dejansko utrpi zamudo in/ali stroške zaradi višje sile.
Interventna zakonodaja je dobrodošlo posegla v dolžnost izvajalcev po dokazovanju vpliva višje sile na njihove konkretne pogodbene obveznosti, še posebej v delu dokazovanja, kakšno podaljšanje roka jim pripada zaradi posledic višje sile.
Za katere subjekte se interventna določba uporablja?
Interventna določba 56. člena ZOPNN-F žal ni posegla v vsa pogodbena razmerja. Izključuje namreč naročnike na infrastrukturnem področju, ki so po točki č) in d) prvega odstavka 9. člena ZJN-3 zavezanci za javna naročila. Velja torej za naročnike na splošnem področju, ki imajo sklenjene javno-naročniške pogodbe z zasebnopravnimi subjekti, ne velja pa za javno-naročniške pogodbe med naročniki na splošnem področju ter javno-pravnimi subjekti.
Nadalje določba ne velja za zasebne investitorje in gradbene ali podjemne pogodbe, ki jih ti sklepajo z gradbenimi izvajalci, prav tako pa ne velja za podizvajalske pogodbe, ne glede na to ali podizvajalci dela izvajajo v javno-naročniškem ali zasebnem projektu. Dejstvo, da je celotna veriga podizvajalcev izključena iz ureditve interventne zakonodaje, je zaskrbljujoče, saj kaže na to, da se nam v prihodnosti obeta dvotirnost urejanja pravic in obveznosti glavnih izvajalcev ter podizvajalcev.
Že uvodoma se zato zastavlja vprašanje, kaj preostane podizvajalcem, ki jim glavni izvajalci ne bodo želeli podaljšati roka za dokončanje pogodbenih obveznosti kljub temu da bodo sami deležni ugodnosti podaljšanja roka za pol leta.
Kaj so »pogodbeno dogovorjeni roki«?
Predlog Zakona o interventnih ukrepih za odpravo posledic poplav in zemeljskih plazov iz avgusta 2023 določa, da se »pogodbeno dogovorjeni roki« podaljšajo za šest mesecev. Predlog zakonskega besedila ne opredeljuje, za katere pogodbeno dogovorjene roke gre, in ne naredi povezave na roke (vmesne ali končne) za dokončanje ali izvedbo. Pojem »pogodbeno dogovorjeni roki« je zelo širok, saj lahko poleg roka za dokončanje ali izvedbo vključuje denimo tudi rok veljavnosti pogodbe, rok pričetka pogodbenih obveznosti, rok za uvedbo v delo, rok za tehnični pregled/pridobitev uporabnega dovoljenja, rok za uveljavitev pogodbene kazni itd. Med pogodbeno določenimi roki je pogosto tudi plačilni rok, v katerem mora naročnik izvajalcu plačati za izvedena dela. Kateri od navedenih rokov se podaljša za 6 mesecev?
Zgolj dejstvo, da je določba o podaljšanju obravnavana v istem členu kot pogodbena kazen za zamudo, kaže na to, da je bil namen zakonodajalca, da se podaljša rok za dokončanje oziroma izvedbo pogodbenih obveznosti, saj zakonodajalčeva obrazložitev spremembe 56. člena ZOPNN-F vključuje le pojasnilo, da se s predlagano spremembo jasno določa obdobje podaljšanja pogodbeno dogovorjenih rokov.
Vsekakor lahko zaključimo, da so iz interventnega urejanja izvzeti vsi zakonski roki, med katere pri javnih naročnikih denimo sodi plačilni rok, vsi zastaralni roki ter ostali prekluzivni roki, ki jih ureja veljavna zakonodaja. Ni pa mogoče enoznačno trditi, da se podaljšanje roka iz omenjenega člena ne nanaša na začetek izvajanja del ali celo uvedbo v delo ter vmesne roke za dokončanje oziroma vse roke, ki so vezani na terminski plan izvajanja del, še posebej, če je terminski plan sestavni del pogodbe.
Ali je podaljšanje rokov vezano na dejansko škodo/posledico poplav?
Bolj jasna je interventna zakonodaja pri vprašanju ali je podaljšanje rokov vezano na dejansko škodo/posledico poplav. Odgovor je namreč nikalen, saj je zakonodajalec podaljšanje roka vezal na objektivne elemente in ni zahteval kakršnegakoli subjektivnega dokazovanja, zaradi česar je mogoče zaključiti, da podaljšanje roka pripada vsem izvajalcem in dobaviteljem, ki so imeli na dan uveljavitve ZOPNN-F z naročniki na splošnem področju sklenjeno javno-naročniško pogodbo po ZJN-3, pa ni šlo za dobavo blaga, ki predstavlja opremo, potrebno za odpravo posledic poplav v avgustu 2023. Navedeno tudi pomeni, da gre podaljšanje roka pogodbenim strankam ex lege- na podlagi samega zakona, neodvisno od tega ali stranki skleneta aneks k pogodbi ali ne. Na podlagi 17. člena OZ se namreč določb predpisov, s katerimi je delno ali v celoti določena vsebina pogodb, ne prepisuje v pogodbo. Pravna stroka sicer priporoča sklenitev ugotovitvenega aneksa, še posebej če gre za gradbene projekte, sofinancirane iz EU sredstev, in sicer zato, da se zagotovi revizijske sledi, vendar pa nesklenitev aneksa ne more imeti nikakršnih negativnih posledic za nobeno od pogodbenih strank.
Foto: Depositphotos
Kdo nosi škodo, ki je nastala zaradi poškodovanja ali uničenja stvari na gradbišču?
Na koncu se je treba dotakniti še vprašanja, katera pogodbena stranka je dolžna nositi stroške odprave posledic poplav. Pri klasičnih gradbenih pogodbah, za katere se uporabljajo Posebne gradbene uzance, se odgovor skriva v 96. in 97. uzanci, kjer je določeno, da do sprejema in izročitve izvedenih del riziko naključnega uničenja, propadanja in okvare del, materiala in opreme trpi izvajalec, po primopredaji pa naročnik.
Povsem drugače pa je to vprašanje urejeno v FIDIC pogodbi, kjer podčlen 17.3 z naslovom Tveganja naročnika v točki (h) določa, da naročnik nosi tveganje za vsako dejanje naravnih sil, ki je nepredvidljivo ali za katerega se od izkušenega izvajalca ne more pričakovati, da ga bo preprečil z ustreznimi preventivnimi ukrepi. Posledično podčlen 17.4 pod naslovom posledice tveganja naročnika določa, da če izvajalec utrpi zamudo in/ali stroške zaradi nadomestila te izgube ali odprave škode, mora tudi o tem obvestiti inženirja in je v skladu s podčlenom 20.1 [Zahtevki izvajalca] upravičen do (a) podaljšanja roka za vsako tako zakasnitev, (b) plačila vseh stroškov ter tudi do (c) izgubljenega dobička.