Shrani za kasnejše branje.
Arbitraža omogoča hitro in strokovno rešitev spora, prinaša prihranek časa in stroškov ter spodbuja hitrejšo preusmeritev pozornosti k poslovnim izzivom.
Žana Cerjak, Stalna arbitraža pri GZS in Pravna služba GZS
V pogodbenih razmerjih je določitev foruma za reševanje sporov bistvena pogodbena določba. Spore se lahko rešuje po sodni poti ali alternativno z arbitražo. Slednja omogoča hitro in strokovno rešitev spora, prinaša prihranek časa in stroškov ter spodbuja hitrejšo preusmeritev pozornosti k poslovnim izzivom.
Morda se zdi, da je arbitraža v slovenskem gospodarskem okolju manj poznana možnost reševanja spora, vendar gre za uveljavljen način z dolgo tradicijo in prakso. Na to nakazuje tudi dejstvo, da začetki Stalne arbitraže pri GZS segajo v leto 1928, s čimer se približuje stoletnica delovanja te arbitražne institucije. Z namenom predstavitve ključnih vidikov arbitraže je Stalna arbitra pri GZS v soorganizaciji z Odvetniško Akademijo Odvetniške zbornice Slovenije marca organizirala spletni seminar z naslovom Kako učinkovito uporabiti arbitražo: od klavzule do rešitve spora.
Arbitražna odločba ima učinek pravnomočne sodbe
Arbitraža predstavlja nadomestni forum reševanja sporov, saj, kot je poudarila predavateljica prof. dr. Vesna Rijavec, pomeni dogovor strank o izključitvi kateregakoli državnega sodišča, ki bi sicer lahko bilo pristojno za obravnavo spora. Kljub temu ima arbitražna odločba učinek pravnomočne sodbe, kar je pomembno za hitrejše reševanje spora. Arbitražna pravila Stalne arbitraže določajo odločitev o sporu v roku 9 mesecev od predaje spisa senatu. V gospodarskem okolju je pomembno predvsem načelo zaupnosti postopka, saj sta arbitražni postopek in končna arbitražna odločba zaupna, javnost pa je iz celotnega procesa reševanja spora izključena. Tako kot v sodnem postopku velja tudi v arbitraži enaka obravnava strank, zato ima vsaka stranka enako možnost, da predstavi svoja stališča in se izreče o navedbah nasprotne stranke. Bistven element arbitraže je neodvisnost in nepristranskost arbitrov od strank in spora, ki se dodatno presoja s strani arbitražnih institucij.1
Ker arbitraža pomeni alternativo sodnemu reševanju sporov, je za začetek arbitražnega postopka potreben sporazum strank. Kot je predstavila odvetnica Petja Plauštajner, se možnost arbitraže običajno določi že v arbitražni klavzuli v pogodbi. Lahko pa se sklene tudi arbitražni sporazum po nastanku spora. V pomoč pri določitvi pristojnosti arbitraže so lahko tudi vzorčne klavzule arbitražnih institucij2. Pri oblikovanju arbitražne klavzule je treba nameniti posebno pozornost opredelitvi bistvenih elementov klavzule (npr. izključitev sodne pristojnosti) ter jasnosti in nedvoumnosti zapisa.3 Glede arbitražnih klavzul je arbiter Peter Rižnik izpostavil, da je treba v arbitražni klavzuli določiti tudi materialno pravo in sedež arbitraže. Materialno pravo pomeni določitev prava, ki se bo uporabilo za presojo pravic in obveznosti strank. Sedež arbitraže pa pomeni določitev, katero pravo se bo uporabilo za postopkovna vprašanja, kot so lahko morebitno izpodbijanje arbitražne odločbe ali izdaja začasnih odredb. S tem sedež arbitraže ne pomeni kraj obravnave, saj ta lahko poteka kjerkoli (tudi na daljavo, kar je pogosto pri mednarodnih arbitražnih postopkih).4 Ker gre pri oblikovanju arbitražne klavzule za urejanje pogodbenih razmerij, svetujemo predhodno posvetovanje z odvetnikom ali drugim pravnim strokovnjakom, da se zagotovi ustrezna pravna varnost.
Pomembno vprašanje v zvezi z arbitražno odločbo je njeno priznanje in izvršitev, kar je predstavila odvetnica in arbitrinja dr. Maja Menard. V primeru mednarodnih arbitražnih postopkov je treba najprej izvesti postopek priznanja arbitražne odločbe, ki pomeni priznanje, da je arbitražna odločba avtentična in zavezujoča, s čimer ima enako veljavo kot sodba domačih sodišč. Če pa je sedež arbitraže v Sloveniji, priznanje ni potrebno, saj imajo arbitražne odločbe učinek pravnomočne sodbe. Glede izvršljivosti arbitražne odločbe praksa kaže, da večina dolžnikov prostovoljno izvrši arbitražne odločbe. To je predvsem zaradi želje strank po nadaljnjem poslovnem sodelovanju.5
Strateška odločitev podjetij
Arbitraža predstavlja pomembno alternativo sodnemu reševanju spora, ki pa ni zgolj pravna, temveč zaradi svojih lastnosti tudi strateška odločitev podjetij. Če želite izvedeti več o arbitraži, vas vabimo k ogledu posnetka spletnega seminarja na spletni strani Stalne arbitraže.6
1 Povzeto po predavanju prof. dr. dr. h. c. Vesne Rijavec, Pravna fakulteta Univerze v Mariboru in predsednica Stalne arbitraže pri GZS.
2 Arbitražne klavzule Stalne arbitraže pri GZS so dostopne na spletni strani Stalne arbitraže: https://www.sloarbitration.eu/Vzorcne-arbitrazne-klavzule-SL.
3 Povzeto po predavanju odvetnice Petje Plauštajner, podpredsednica Stalne arbitraže pri GZS.
4 Povzeto po predavanju Petra Rižnika, arbiter, Rižnik Disputes, Dunaj.
5 Povzeto po predavanju dr. Maje Menard, odvetnica, ustanoviteljica in partnerica Odvetniška družba Fatur &Menard, Ljubljana.
6 Dostopno na: https://www.sloarbitration.eu/Novice-in-dogodki/ID/198/Na-voljo-posnetek-webinarja-Kako-ucinkovito-uporabiti-arbitrazo-od-klavzule-do-resitve-spora.