Shrani za kasnejše branje.
Pridelek so oklestili spomladanska pozeba, obilno deževje, toča, suša in zlata trsna rumenica.
Mag. Tina Buh, Združenje slovenskih vinarjev pri GZS – ZKŽP
Letošnji pridelek je glede na zadnje petletno povprečje za tretjino nižji. Člane Združenja slovenskih vinarjev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij skrbi tudi vse večje opuščanje vinogradov. To je posledica razmer v sektorju in negotovosti, ki se napovedujejo na področju zmanjševanja rabe fitofarmacevtskih sredstev, ekstremnih vremenskih razmer in evropske protialkoholne politike. Zato poziva pristojna ministrstva in Vlado RS, da prisluhne težavam vinogradnikov in vinarjev in nemudoma zagotovi finančno pomoč sektorju, ki je v Sloveniji izjemnega gospodarskega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja. Poziva k hitremu in učinkovitemu sistemskemu reševanju težav ob naravnih nesrečah, da bi prizadeti hitreje prišli do potrebne pomoči.
Izpad pridelka v letošnjem letu je izjemno velik, kar bo pomenilo manjšo pridelavo vin. Težave z nizko letino zaradi vremena se kopičijo že več let. V Posavju je pridelek zaradi pozebe in spomladanskega dežja zmanjšan za 25 do 35 odstotkov, na Bizeljskem celo do 70 odtotkov. Na Primorskem ocenjujejo zmanjšanje pridelka za tretjino, v Vipavski dolini celo do 50 odstotkov in na Krasu do 60 odstotkov. V vinorodni deželi Podravje je izpad okrog 30 odstotkov, pridelek pa je dodatno še oklestila zlata trsna rumenica.
Na letošnji izpad pridelka grozdja so vplivale ekstremne vremenske razmere in zlata trsna rumenica.
Foto: arhiv Puklavec Family Wines
Količinsko manjše letine povzročajo skrb slovenskim vinarjem, da bodo izgubili mesto na trgovskih policah. Vina je v EU namreč preveč, zato je zelo verjetno, da bo slednje prišlo po nizkih cenah na naš trg. Izguba domačega trga pa bi za dejavnost slovenskega vinogradništva in vinarstva pomenila propad ob že tako težkih razmerah.
Člani združenja opozarjajo na javne razpise, ki morajo slediti potrebam vinogradnikov in vinarjev, in na nujen dvig zneska skupne dovoljene pomoči, do katere so upravičena podjetja pri investicijah (v Sloveniji je to 800.000 EUR; na Madžarskem imajo podjetja skupno višino pomoči dovoljeno do 12 milijonov EUR), na dvigovanje minimalne plače, ki slabi konkurenčnost, različno davčno obravnavo malih in velikih vinarjev in na opuščanje pridelave. Dostop do opuščenih površin za trajne nasade, ki so v lasti Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov, je za podjetja skoraj nemogoč zaradi vrstnega reda zakupnikov, kjer so podjetja kot upravičenci med zadnjimi v vrsti.
Potreben bi bil tudi večji nadzor pri spremljanju pridelave grozdja in vina pri malih vinogradnikih in vinarjih, ki imajo kljub splošni slabi letini polne kleti. Prepričani so, da je nujna uvedba masnih bilanc tako na področju pridelave grozdja kot vina, ki bi dosledno spremljala stanje in preprečila ponarejanje porekla. Od Varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano pričakujejo aktivno spremljanje dogajanja na področju prodaje grozdja in vina in preprečevanje nedovoljenih ravnanj.
»Vinogradniki se po svojih močeh prilagajamo na vremenske razmere z optimizacijo proizvodnje, digitalizacijo, uporabo naprednih strojev in tehnologij, vendar so pogosti vremenski ekstremi neobvladljivi,« poudarja Gorazd Bedenčič.
Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev, pojasnjuje: »Letošnja letina grozdja je rekordno nizka. Precej nižje letine so že tretje leto zapored, kleti so prazne in sedaj resnično rabimo pomoč za ohranitev delovnih mest. Vinogradniki in vinarji smo pred pomembnimi odločitvami, kako zagotoviti dolgoročni obstoj podjetij in preprečiti večja odpuščanja zaposlenih, da ohranimo obstoječe vinograde v Sloveniji, ki so se v zadnjih letih skrčili z 18.000 na 14.000 ha. Vinogradniki se po svojih močeh prilagajamo na vremenske razmere z optimizacijo proizvodnje, digitalizacijo, uporabo naprednih strojev in tehnologij, vendar so pogosti vremenski ekstremi neobvladljivi. Pomoči ob naravnih nesrečah pa so zaradi zapletenih postopkov zelo počasne in močno omejene.«
.jpg)
Gorazd Bedenčič, predsednik Združenja slovenskih vinarjev
Foto: osebni arhiv
»Ministrstvo in pristojne inšpekcije pozivamo, da po vinorodnih deželah in pri vseh vinogradnikih in vinarjih preverijo podatke o napovedani vinski letini in dejanski prijavi pridelka. Predlagamo, da vsem vinogradnikom in vinarjem, ki so imeli v zadnjem letu dokazano izpad pridelka glede na povprečni pridelek zadnjih pet let, le-tega s posebnim ukrepom nadomesti. Prevetriti je treba tudi izbrane ukrepe za področje vinogradništva in vinarstva v okviru SN SKP do 2027. Pričakujemo, da pristojna ministrstva skupaj z vsemi deležniki v vinskem sektorju poiščejo dolgoročno sistemsko rešitev za pomoč vinogradniško-vinarskemu sektorju in aktivno ukrepajo ob letošnji izjemno nizki letini in slabih zadnjih letinah s pomočjo vinogradnikom in vinarjem,« opozarja Bedenčič.
Združenje slovenskih vinarjev pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij opozarja na letošnji izpad pridelka grozdja med 30 in 60 %, odvisno od vinorodnega okoliša, zaradi izjemnih vremenskih razmer in zlate trsne rumenice.