Kavcijski sistem za embalažo pijač je korak k trajnostnemu gospodarstvu

Združenje industrije pijač podpira uvedbo kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja plastenk in pločevink pijač v Sloveniji ter predlaga glavna izhodišča in usmeritve, saj gre za pomemben korak k trajnostnemu in krožnemu gospodarstvu.

Dr. Petra Medved Djurašinović, GZS – Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij; foto: arhiv GZS – ZKŽP

Združenje industrije pijač pri GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij je v maju širši zainteresirani javnosti predstavilo zaključke dvoletne študije o uvedbi kavcijskega sistema na področju ločenega zbiranja odpadnih plastenk in pločevink pijač v Sloveniji. Prvo vseobsežno študijo na tem področju v Sloveniji je na pobudo Združenja industrije pijač izvedel mednarodni strokovnjak.

Strokovnega dogodka se je udeležilo preko 50 predstavnikov različnih deležniških organizacij in podjetij. S svojo udeležbo mu je dodaten pomen dal minister za okolje, prostor in energijo Bojan Kumer.

V Sloveniji obstaja tveganje nedoseganja slovenskih/EU ciljev (2025 in 2029) na področju ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač za namene recikliranja. Embalaža pijač, kot so plastenke in pločevinke, ko jih zavržemo, predstavlja pomemben tok odpadne embalaže. Pri zbiranju imamo dve veliki kategoriji pijač po tržnih deležih: 42-odstotni delež piva in 28-odstotni delež vode. Prevladujeta dve glavni vrsti embalaže: 53 odstotkov pijač je v pločevinkah in 47 odstotkov v PET plastenkah. Posebnost Slovenije je tudi struktura trgovine, saj damo na trg okoli 510 milijonov enot embalaže pijač letno.

V Sloveniji damo na trg okoli 510 mio enot embalaže pijač letno.

Slovenija potrebuje en nacionalni sistem

Študija predlaga uvedbo kavcijskega sistema v Sloveniji za izpolnitev ciljev za leti 2025 in 2029 ter zagotavljanje zadostnih količin recikliranega materiala za krožno gospodarstvo. Predlaga, da je slovenski kavcijski sistem shema ločenega zbiranja odpadnih plastenk pijač za doseganje ciljev Slovenije in SUP (EU) ter zagotavlja zadostno količino recikliranega materiala za doseganje sedanjih in prihodnjih ciljev na področju rPET. Udeležba proizvajalcev pijač je obvezna, prav tako prevzem s strani prodajnih mest. Posebej poudarja, da Slovenija potrebuje en nacionalni sistem, ki ga na neprofitni osnovi vodi t. i. administrator. Slednji je zadolžen za celotno organizacijo delovanja sistema in upravljanje, vodi ga odgovorni sektor, tj. sektor proizvodnje pijač. Potrošnikom mora biti kavcija v celoti povrnjena in prikazana ločeno od maloprodajne cene pijače. Vzpostavitev kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke pijač (embalaža za enkratno uporabo) je dopolnitev oz. nadgradnja kavcijskega sistema za embalažo za ponovno polnjenje. Pomembno je, da je kavcijski sistem transparenten.

Združenje industrije pijač pri GZS–Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pri vzpostavitvi kavcijskega sistema v Sloveniji predlaga, da le-ta zajame plastenke PET in pločevinke brezalkoholnih pijač, embalirane vode, sokov in nektarjev, piva ter mešanic na osnovi piva/vina. Smiselno bi bilo zajeti volumen embalaže od 0,1 l do 3,0 l. Predlagana je tudi višina kavcije, in sicer 0,20 EUR, ki naj ne bo obdavčena. Glede dokončne odločitve višine kavcije za Slovenijo pa Združenje industrije pijač v okviru študije predlaga, da je potrebno narediti podrobnejšo potrošniško raziskavo.

Kavcijski sistem za embalažo pijač je vzpostavljen in delujoč že v 13 državah Evropske unije (Danska, Estonija, Finska, Hrvaška, Islandija, Latvija, Litva, Malta, Nemčija, Nizozemska, Norveška, Slovaška in Švedska). V Sloveniji že imamo vzpostavljen kavcijski sistem za povratno stekleno embalažo pijač.

O izsledkih študije so razpravljali: Ole Lund Haugen, dr. Tatjana Zagorc, Marian Šefčovič in dr. Petra Medved Djurašinović

Prednosti kavcijskega sistema

Pri kavcijskem sistemu za embalažo pijač za enkratno uporabo potrošniki plačajo kavcijo, ki se jim ob vrnitvi embalaže ali izdelka vrne. Kavcijski sistem na področju embalaže pijač potrošnikom ponuja ekonomsko spodbudo, da vrnejo prazno embalažo v trgovino, z namenom, da se zagotovi njihova ponovna uporaba ali recikliranje. Po tem sistemu se v glavnem zbirajo plastenke od pijač in pločevinke.

Primerjava števila in skupne mase plastenk, 2019 in 2020

* Vključno s pokrovčkom in etiketo

Vir: analiza ravnanja z embalažo pijač, 2022, GZS-ZKŽP-ZIP

Prednosti kavcijskega sistema so številne, ključne pa so: sledenje in doseganje sedanjih in prihodnjih okoljskih materialnih ciljev Slovenije na področju zbiranja in recikliranja (visoke stopnje vračanja); zmanjševanje onesnaženja, smetenja, emisij CO2; visoka razpoložljivost recikliranega PET in aluminija, primernega za ponoven stik z živili (zaprta zanka, plastenka za plastenko); zmanjševanje porabe deviškega materiala z višjo stopnjo porabe recikliranega materiala; omejevanje pronicanja plastičnih mikrodelcev v okolje; dvig okoljskega zavedanja pri potrošniku ob ustreznem in konstantnem pristopu ozaveščanja, informiranja in spodbujanja ter nenazadnje: kavcijski sistem je primer učinkovitega sistema v kontekstu krožnega gospodarstva.

Pomembno je, da je kavcijski sistem transparenten.

Vloga Združenja industrije pijač

Združenje industrije pijač (ZIP) je sektorsko združenje v okviru GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (GZS-ZKŽP) in reprezentativni predstavnik sektorja. ZIP združuje, povezuje in zastopa interese industrije pijač v odnosu do državnih organov in evropskih panožnih združenj, oblikuje stališča in zagotavlja strokovno pomoč članstvu. ZIP je aktivni član evropskega združenja za brezalkoholne pijače (UNESDA) in evropskega združenja proizvajalcev naravnih mineralnih vod (NMWE). Člani ZIP so Atlantic Droga Kolinska d.o.o., Bio-Sad d.o.o., Coca-cola HBC Slovenija d.o.o., Costella d.o.o., Dana d.o.o., Fructal d.o.o., Nektar Natura d.o.o., Pivovarna Laško Union d.o.o., Radenska d.o.o., Roiss d.o.o. (Red Bull), Vipi d.o.o. in Vital Mestinje d.o.o.