FB

Kdaj odpadna plastika ne bo več odpadek?

Feb 16, 2026 | Nasveti, Zeleni prehod

LoadingShrani za kasnejše branje.

Evropska komisija je 23. decembra 2025 objavila nov paket predlogov za spodbujanje »krožnega gospodarstva«, predvsem za »krepitev reciklaže plastike v Evropi«.

Antonija Božič Cerar, Služba za varstvo okolja, GZS

Paket vključuje osnutek izvršilne uredbe Komisije, ki določa merila za določanje, kdaj plastični odpadki prenehajo biti odpadki. Osnutek uredbe je bil odprt za pregled in povratne informacije do 26. januarja 2026. Plastični odpadki, reciklirani v skladu s to izvedbeno uredbo, ko bo sprejeta, ne bodo več obravnavani kot odpadek, temveč kot izdelek.

Plastični odpadki, ki bodo reciklirani skladno s to uredbo, ne bodo več obravnavani kot odpadek, ampak kot izdelek.

Predlagana uredba zajema »mehansko« in »fizično« recikliranje plastike, pri katerem oba procesa ohranita polimerne verige, ki sestavljajo plastiko, za termoplastične polimere in mešanice termoplastičnih polimerov (ne glede na vrsto polimera).

Merila za prenehanje statusa odpadka v uredbi zagotavljajo, da je izhodni material iz postopka reciklaže, polimer ali plastika, ki:

  • je primeren za uporabo pri proizvodnji novih plastičnih izdelkov ali izdelkov s plastičnimi deli,
  • izpolnjuje veljavno zakonodajo in standarde, ki veljajo za izdelke, ter
  • nima škodljivih vplivov na okolje ali zdravje ljudi.

Če se izhodna reciklirana plastika ne uporablja za proizvodnjo novih plastičnih izdelkov ali njihovih plastičnih delov, ampak za druge namene, kot je na primer pridobivanje energije, kot vhodni material za proizvodnjo kemikalij ali goriv ali za zasipanje, ji ne preneha status odpadka, četudi je material že pridobil ta status v skladu z merili v uredbi. Da bi izboljšali trgovanje s sekundarnimi surovinami, veljajo merila za prenehanje statusa, določena v tej uredbi, za reciklirano plastiko kot snov in ne za končne plastične izdelke ali plastične dele izdelkov.

Čeprav naj bi bila plastika, ki ji je prenehal status odpadka, primerna za proizvodnjo izdelkov ali njihovih delov, bo morda še vedno potrebno izvesti še druge dodatne postopke obdelave, kadar bo ta plastika namenjena proizvodnji izdelkov višje kakovosti, kot na primer za proizvodnjo materialov, ki prihajajo v stik z živili, kjer bo potrebno odpadni plastični vhodni material predhodno tudi dekontaminirati.

Predlog še ne upošteva postopkov kemičnega recikliranja ali možnosti prenehanja statusa odpadka za druge vrste plastike. Priloga k uredbi vsebuje kriterije za plastične odpadke, ki lahko vstopajo v postopek reciklaže kot vhodni material. Vsebuje tudi zahteve glede postopkov obdelave in kakovosti izdelkov. Iz česar sledi, da zgolj predhodno razvrščanje oziroma sortiranje ali vizualni pregled vhodne plastike ne bo dovolj za izpolnitev meril prenehanja statusa odpadkov.

Foto: Depositphotos

Termoplastične mase so danes v svetu, pa tudi pri nas, najbolj razširjene. Njihova prednost pred drugimi je reciklaža, kar z drugimi besedami pomeni možnost večkratne predelave. Z ekološkega vidika imajo torej pred seboj še svetlo prihodnost. Termoplasti so linearni ali razvejani polimeri, ki se največkrat predelujejo pri povišani temperaturi. Od tod izvira tudi ime termoplasti – thermos = toplo. Pri višjih temperaturah postane polimer tekoč in primeren za brizganje. Po ohladitvi talina otrdi in obdrži dano obliko. Njihova slaba lastnost je torej v tem, da niso odporni proti povišani temperaturi, saj se dokaj hitro začnejo mehčati in izgubijo svoje mehanske lastnosti.

Knjižnica člankov

  • Knjižnica je prazna!
Loading

Vaši članki so shranjeni v piškotkih vašega brskalnika. Če počistite piškotke, bodo izbrisani tudi shranjeni članki!

Oglaševanje
Copy link