Shrani za kasnejše branje.Lani je v Sloveniji začelo na novo obratovati 12.650 sončnih elektrarn, kar je približno enkrat več kot v letu 2021. Elektrodistribucijska podjetja so izdala 25.000 dovoljenj.
Darja Kocbek, Barbara Perko
Elektrodistribucijska podjetja so v letu 2022 prejela nekaj manj kot 30.000 vlog za priključitev samooskrbne sončne elektrarne. Izdala so 25.000 dovoljenj, na novo je začelo obratovati 12.650 sončnih elektrarn. To je približno enkrat več kot v letu 2021. V državnem zboru je v postopku za sprejem predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUOVE). Cilj tega zakona je poenostaviti postopke za umestitev sončnih elektrarn v prostor ter odpraviti prepovedi za postavljanje teh elektrarn na določenih zemljiščih in območjih.
Rešitev za redkeje poseljena območja
V Elektru Ljubljana podpirajo priključevanje samooskrbnih elektrarn na elektrodistribucijsko omrežje. »Tam, kjer je to mogoče, izdamo pozitivna soglasja za priključitev samooskrbnih elektrarn. Problematika nezmožnosti priključevanja sončnih elektrarn je izrazitejša na redkeje poseljenih območjih, kjer je praviloma obstoječe nizkonapetostno omrežje večjih dolžin in šibkejših presekov,« pojasnjujejo. Odjemalcem na teh območjih svetujejo, da si dogradijo sončne elektrarne v kombinaciji s prilagajanjem odjema in/ali hranilnikom oziroma se vključijo v skupnostno samooskrbo. To omogoča zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije. Prav ta način je rešitev za območja in lokacije, kjer priključitev virov trenutno ni mogoča. »Nesmotrno je vlagati obsežne investicije v infrastrukturo zgolj zaradi vključitve virov, kajti obstaja mnogo lokacij, kjer infrastruktura omogoča priključitev,« so razložili.
Ozka grla v postopkih za postavitev sončnih elektrarn so omrežja.
Odpustki so potrebni tudi za infrastrukturo
V Elektru Maribor so nam glede ZUOVE pojasnili, da je namen predloga zakona olajšati doseganje ciljev Slovenije glede deleža obnovljivih virov energije (OVE). Osnovni gradnik priključevanja OVE v javno distribucijsko električno omrežje pa je primerno in predvsem razpoložljivo električno omrežje. To pomeni, da je treba v primeru, če se bodo delali odpustki na račun OVE pri poseganju v prostor (predvidena je odstranitev absolutnih prepovedi – in s tem olajšanje umeščanja v prostor), to isto potrebno zagotoviti tudi za električno infrastrukturo. »Temu primerno smo podali tudi naše prve pripombe na predlog zakona,« so nam pojasnili na Elektru Maribor.
Razložili so tudi, da priklapljanje sončnih elektrarn na omrežje omogočajo kot nosilec javnih pooblastil za upravljanje z električnim omrežjem. »Skladno z zakonodajo dajemo uporabnikom na razpolago vse proste kapacitete omrežja za priključevanje sončnih elektrarn. Tudi sami smo v fazi investiranja v tako imenovane samooskrbe z namenom, da bi na letni ravni pokrili porabo električne energije naših upravnih in obratovalnih stavb,« so še izpostavili na Elektru Maribor.
Ozka grla v postopkih za postavitev sončnih elektrarn so po njihovih besedah omrežja, »ki so se zadnjih 120 let načrtovala in gradila ter posledično optimizirala za proizvodnjo na začetku vodov in porabo na koncu vodov«. V zadnjih nekaj letih se je koncept popolnoma spremenil: proizvodnja električne energije se je pojavila na koncu praktično vsakega voda. To je izziv, s katerim se zdaj ukvarjajo. Delno je ta problem mogoče reševati s pomočjo prilagajanja proizvodnje in odjema električne energije. »Lep poskus je nov tarifni sistem omrežnine v naslednjem letu, glavni izziv pa bo ostal dograditev dovolj močnega in zanesljivega električnega omrežja,« so nam razložili v Elektru Maribor.
Foto: Depositphotos
Omrežje se spreminja v sistem, kjer energija potuje v obe smeri
V Elektru Gorenjska so nam pojasnili, da vsakemu uporabniku izdajo soglasje za priključitev glede na trenutno stanje na omrežju in glede na ostala že izdana oz. veljavna soglasja za priključitev. »Hčerinska družba Gorenjske elektrarne proizvaja električno energijo iz obnovljivih virov – trenutno v 18 sončnih elektrarnah. Njihov cilj je, da v letošnjem letu v sončnih elektrarnah dosežejo 6 megavatov (MW) skupne moči,« so nam povedali.
Ko govorimo o ozkih grlih, tudi v Elektru Gorenjska razlagajo, da je bilo elektroenergetsko omrežje sprva načrtovano in grajeno za enosmeren pretok električne energije v smeri proti porabniku. Z vse večjim deležem novih proizvodnih naprav, med katerimi so tudi sončne elektrarne, se omrežje spreminja v sistem, kjer energija potuje v obe smeri in posledično zahteva drugačno obravnavo, prav tako tudi aktivno vključevanje uporabnikov in vključevanje novih tehnologij.
»Kapaciteta priključevanja sončnih elektrarn je omejena. Nekaterim uporabnikom distribucijska podjetja omejimo želeno moč ali pa jih zavrnemo s pojasnilom, da omrežje ne omogoča priključitve njihove sončne elektrarne. To pa ne pomeni, da so omrežja slaba; so kvalitetna, le v preteklosti so bila grajena za drugačne namene,« razlagajo v Elektru Gorenjska.
Pogoji za priključitev sončne elektrarne na distribucijsko omrežje se po njihovih besedah predpišejo v soglasju za priključitev. Če je omrežje zasedeno, kar v praksi pomeni, da je na določenem območju (nizkonapetostni izvod iz transformatorske postaje) priključenih več sončnih elektrarn, ki v polnosti zasedajo prenosno zmogljivost kabla, v sodelovanju z vlagateljem iščejo alternativne možnosti.
Osnovni gradnik priključevanja OVE v javno distribucijsko električno omrežje je primerno in razpoložljivo električno omrežje.
Če je mogoče, ponudijo nižjo priključno moč
V Elektru Celje so nam povedali, da je glavni pogoj za postavitev sončne elektrarne, da mora biti objekt, za katerega se pridobiva soglasje za priključitev sončne elektrarne, priključen na distribucijsko omrežje. »Pred izdajo soglasja za priključitev se opravi analiza distribucijskega omrežja, v kateri se preverijo tehnične karakteristike omrežja, ki določajo, koliko v posamezni točki omrežja še dopuščamo, da bodo dodatni razpršeni viri dvigovali napetost. Te omejitve so tudi glavni razlogi, da ko ugotovimo, da bi dodatni razpršeni viri dvigovali napetost čez dopustne standardizirane vrednosti, te vloge rešimo s ponujeno nižjo priključno močjo elektrarne oziroma z zavrnitvijo,« so nam razložili v Elektru Celje.
Predlog zakona gre v pravo smer
V Skupini GEN pozdravljajo predlog Zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUOVE). V skupini tako kot v drugih energetskih podjetjih že dlje časa opozarjajo, da je treba postopke za izvedbo naložb v nove proizvodne vire poenostaviti in pospešiti. »Predlog zakona gre po našem mnenju v pravo smer, vendar bi bil zaradi dejstva, da je umeščanje v prostor največja ovira za investicije v nove proizvodnje vire, lahko še bolj ambiciozen,« pravijo v Skupini GEN.