Shrani za kasnejše branje.
Napovedi za Srednjo in Vzhodno Evropo kažejo na počasnejšo gospodarsko rast in vztrajno povišano inflacijo, pri čemer energetski in geopolitični šoki vse bolj določajo razvojne obete regije. Gospodarska logika se zato premika od stroškovne učinkovitosti k strateški odpornosti, kar se že odraža v industriji, investicijskih prioritetah in nižjih dolgoročnih stopnjah rasti.
Darja Močnik, Analitika GZS
V Srednji in Vzhodni Evropi so se napovedi inflacije za leto 2026 zvišale, medtem ko so se pričakovanja glede gospodarske rasti nekoliko poslabšala. Geopolitične napetosti in energetski šoki so znova pokazali, kako ranljiva ostaja regija kljub prilagoditvam (alternativni dobavitelji), ki jih je Evropa izvedla po začetku ruske invazije na Ukrajino. V ospredje stopa nova razvojna logika: gospodarstva se vse manj ravnajo po načelu najnižjih stroškov in vse bolj po načelu odpornosti. Zanesljivost energetskih virov, širitev domačih in regionalnih dobavnih verig, večja robustnost infrastrukture ter zmanjševanje kritičnih odvisnosti postajajo nova ekonomska prioriteta. Gre za premik od modela, ki je temeljil na učinkovitosti in predvidljivosti globalnega okolja, k modelu, v katerem postajajo ključni stabilnost, varnost oskrbe in sposobnost prilagajanja zunanjim šokom. To pa pomeni tudi nekoliko višje inflacijske pritiske.
- Gospodarstva se vse manj ravnajo po načelu najnižjih stroškov in vse bolj po načelu odpornosti.
Makroekonomski kazalniki ta premik potrjujejo predvsem posredno – skozi vztrajno inflacijo, zmerno rast in izrazito občutljivost na zunanje šoke, zlasti na področju energije. Za Vzhodno Evropo v letu 2026 pričakujemo 2,2-odstotno rast BDP, za leto 2027 pa 2,5-odstotno, ob inflaciji v višini 9,0 % letos in 6,9 % prihodnje leto. Srednja Evropa ostaja nekoliko odpornejša pred inflacijskimi vplivi: rast BDP naj bi v letih 2026 in 2027 znašala 2,7 %, inflacija pa 3,0 in 2,9 %. Ključni kanal prenosa negotovosti ostaja energija. Cena nafte Brent je sredi aprila dosegla nad 110 dolarjev za sod, čeprav konsenz do konca julija 2026 pričakuje znižanje na 89 dolarjev, do aprila 2027 pa na 74 dolarjev.
Foto: Depositphotos
Na Poljskem naj bi letos BDP porasel za 3,5 odstotka, na Češkem za 2,3 odstotka, v Sloveniji za 2 odstotka, na Madžarskem pa le za 1,7 odstotka. Inflacija naj bi letos znašala 3 odstotke na Poljskem, 2,4 odstotka na Češkem, 2,9 odstotka v Sloveniji in 3,4 odstotka na Madžarskem. V industriji pa se po šibkejših letih kaže delno okrevanje: na Madžarskem naj bi se proizvodnja po lanskem znižanju za 3,1 odstotka v 2026 povečala za 2,0 odstotka, na Slovaškem naj bi se povečala za 1,5 odstotka. V Sloveniji naj bi se po 1,3-odstotnem zmanjšanju v 2025 letos povečala za 1,6 odstotka, na Češkem pa naj bi se rast industrijske proizvodnje okrepila iz 1,2 % v 2025 na 2,2 odstotka v 2026. Poljska ostaja razmeroma robustna z 2,8-odstotno rastjo industrijske proizvodnje, medtem ko naj bi Bolgarija tudi letos beležila 1-odstotno znižanje proizvodnje.
Dolgoročne napovedi ostajajo pretežno nespremenjene: povprečna rast BDP v obdobju 2032-2036 naj bi znašala 2,3 % na Poljskem, 2,4 % na Madžarskem, 1,9 % na Češkem in 2,0 % v Sloveniji.
5 ključnih podatkov za Slovenijo
3,6 odstotne točke (II-IV 2026/II-IV 2025) – poslovna klima v Sloveniji
Gospodarska klima je aprila v Sloveniji na mesečni ravni pričakovano upadla, in sicer za 2,8 o. t. Upadla je na najnižjo raven po avgustu 2023. V obdobju od februarja do aprila je bila gospodarska klima nižja za 3,4 o. t. glede na predhodne tri mesece. K padcu je prispevalo nižje zaupanje v trgovini na drobno (za -6,7 o. t.), ki je bilo na polletnem dnu, ter med potrošniki in v storitvenih dejavnostih (oboje -2,7 o. t.). To pojasni pričakovan negativni vpliv višjih cen naftnih derivatov in ostalih energentov na razpoloženje in kupno moč potrošnika, zlasti v nižjih dohodkovnih skupinah. Prav tako je upadlo zaupanje v predelovalni dejavnosti (-3,7 o. t.) in v gradbeništvu (-4,7 o. t.).
+0,7 % (I-III 2026/I-III 2025) – prihodek v trgovini na drobno brez motornih goriv
Realen prihodek od prodaje v trgovini na drobno brez motornih goriv je v prvem četrtletju 2026 v Sloveniji porasel za 0,7 % glede na enako obdobje v predhodnem letu. Dvoodstotna rast je bila prisotna v trgovini z neživili, medtem ko je prodaja v trgovini z živili nasprotno upadla za 2 %. Zadnja je upadla najbolj po 2. četrtletju 2023. Padec deloma pojasni visoka rast obsega prodaje v dejavnosti postrežbe živil in pijač ter večja potrošnja v tujini. V specializiranih prodajalnah z motornimi gorivi je bila prisotna 2,5-odstotna rast prodaje, kar je posledica taktičnih nakupov pred pričakovanimi dvigi cen naftnih derivatov. V trgovini z motornimi vozili in popravili je prodaja porasla za 4,4 %.
-1,2 % (I-II 2026/I-II 2025) – industrijska proizvodnja v predelovalnih dejavnostih
Skupna vrednost industrijske proizvodnje je bila v prvih dveh mesecih 2026 v Sloveniji medletno nižja za 3,1 %. K padcu industrijske proizvodnje je prispevala manjša proizvodnja v rudarstvu (-9,4 %) in oskrbi z električno energijo, plinom in paro (za tretjino) in v predelovalni dejavnosti za -1,2 %. V predelovalnih dejavnostih je februarja letos prišlo do prve rasti proizvodnje na letni ravni po juliju 2025. V prvih dveh mesecih je bila proizvodnja visoko tehnološko zahtevnih proizvodov medletno nižja za 8,7 %, proizvodnja srednje visoko tehnoloških pa za 0,8 %. Zmerna rast se od začetka leta 2025 nadaljuje pri proizvodnji nizko tehnološko zahtevnih proizvodov (+2 %).
+1,4 % (I-III 2026/I-III 2025) – cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih
V prvem četrtletju 2026 so cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih v Sloveniji glede na enako obdobje v preteklem letu porasle za odstotek in pol. Za desetino so se povišale cene v rudarstvu (sem spadajo surovine) in za pol odstotka v energetiki. V predelovalni dejavnosti je bila prisotna zmerna rast cen (za odstotek in pol). Visoka rast cen je bila še naprej prisotna v obdelavi in pridelavi lesa (+7,4%), tiskarstvu (+4,6 %) in proizvodnji drugih vozil in plovil (+4,3 %). V farmaciji je bila prisotna 1,7-odstotna rast cen. S padci cen so se soočali v proizvodnji računalnikov, elektronskih in optičnih izdelkov (za odstotek in pol) ter v papirni industriji (za odstotek).
3,9 % (I-III 2026/I-III 2025) – stopnja anketne brezposelnosti
Stopnja anketne brezposelnosti (za osebe stare med 15 in 74 let) je v prvem četrtletju 2026 (3,9 %) v Sloveniji upadla za 0,3 o. t. glede na predhodno četrtletje. Brezposelnost med moškimi (3,2 %) je bila najnižja v zadnjih petih četrtletjih, medtem ko je bila med ženskami druga najvišja po 2. četrtletju 2022. Anketno brezposelnih oseb, starih med 15 in 74 let, je bilo v povprečju 40 tisoč. Na začetku leta so bile ponovno zaznane večje potrebe po začasnih oblikah dela, kar je razvidno iz zmanjšanja anketne stopnje brezposelnosti med mladimi (osebe stare med 15 in 24 let). Ta je dosegla 9 %, kar je najmanj v zadnjih treh letih.
*Upoštevani statistični podatki, znani do 4. 5. 2026