Shrani za kasnejše branje.
Najpomembnejši uspeh Regionalne gospodarske zbornice Celje (RGZC) je, da od ustanovitve leta 2008 nobeden od pomembnih članov iz vsebinskih razlogov ni izstopil.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
Regionalna gospodarska zbornica Celje je bila med prvimi gospodarskimi zbornicami, ki so se odločile za samostojno pot v okviru sistema GZS. Ima okrog 200 članov. Njen najpomembnejši uspeh je, da od ustanovitve leta 2008 nobeden od pomembnih članov iz vsebinskih razlogov ni izstopil, kar pomeni, da so člani s storitvami zbornice zadovoljni. Uspeh je tudi, da združuje cvet gospodarstva celjske regije, pravi direktor Tomaž Benčina.
Katere storitve Regionalna gospodarska zbornica Celje (RGZC) ponuja svojim članom?
Izvajamo storitve, ki so značilne za regionalne zbornice. Med njimi naj omenim potrjevanje listin, s katerim nam je dodeljeno javno pooblastilo. Tega ne izvajajo vse regijske zbornice, za nas pa to ni pomembno samo z vidika prihodkov, ampak tudi z vidika prepoznavnosti in pomena RGZC. Zato menim, da bi zbornični sistem s svojim znanjem in organiziranostjo moral pridobiti še kakšno javno pooblastilo, recimo register podjetij in poslovnih subjektov. Imamo tudi svetovalno in povezovalno funkcijo, med člani delimo informacije, organiziramo precej delavnic in izobraževanj. V preteklosti smo izvajali tudi določene projekte, predvsem s področja mehkih vsebin, ki so materialno omogočili delovanje zbornice. Sam sem do tega rezerviran, ker menim, da izvajanje socialnih projektov in podpora družbenemu okolju ni osnovna funkcija regionalnih zbornic. Zaradi finančnega stanja smo jih žal primorani izvajati, saj nam članarina v celoti ne zagotavlja delovanja, četudi imamo zelo omejeno število, morda dva ali tri zaposlene.
Kaj je po vašem mnenju najbolj pomembno za člane RGZC?
Osebni stik, zaznavanje njihovih potreb, posredovanje njihovih težav, ki jih v sodelovanju s centralo GZS v Ljubljani, s katero zelo dobro sodelujemo, poskusimo rešiti. Prek sistema GZS lahko vplivamo tudi na zakonodajalce.
Zbornični sistem bi s svojim znanjem in organiziranostjo moral pridobiti še kakšno javno pooblastilo.
Kateri je vaš glavni cilj za letošnje leto?
Glavni cilj je približati delovanje zbornice članom in s tem okrepiti strukturo članstva. Predvsem se bomo potrudili, da poleg zadovoljitve obstoječih članov pridobimo podjetja iz regije, ki so v tuji lasti. Privabimo jih lahko le s prepričljivim delovanjem in s pomočjo reševanja njihovih individualnih težav, ki jih imajo pri delovanju na našem prostoru. Približati jim moramo naše delovanje in promovirati dobre akcije, ki jih izvajamo, kot je na primer projekt inovacije. Zavedamo se, da bo to velik izziv.
Kakšno območje obsega regija, ki jo pokriva RGZC?
Na vzhodu poteka od Obsotelja, Rogatca, Rogaške Slatine, Kozjanskega, Dobja, preko Šmarja in Šentjurja, vse do Laškega ter seveda Celja kot središča regije. Obsega tudi spodnjo Savinjsko dolino, to so območja Žalca, Šempetra, vse do Vranskega na zahodu. Proti severu vključuje še Vojnik, Dobrno, Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče. Število občin v regiji je 21, kar je relativno veliko, a gre po večini za relativno majhne občine.
Katere so z vidika RGZC značilnosti celjske regije?
Predvsem lahko izpostavim, da gospodarstvo regije temelji na predelovalni industriji. Celje je bilo močno industrijsko središče z velikimi gospodarskimi podjetji tudi v prostoru nekdanje Jugoslavije. Pomembna podjetja so bila predvsem EMO Celje, AERO, Cinkarna. Nekaj jih je ostalo do danes, med njimi sta Cinkarna in Železarna Štore. Veliko in pomembno podjetje v naši regiji je tudi Unior iz Zreč. Na podlagi industrijskih podjetij, ki jih ni več, pa je nastala vrsta novih uspešnih podjetij. To so majhna, srednja in tudi velika podjetja. Med njimi je skupina Maxim s pocinkovalnico in proizvodnjo kontejnerjev, pa podjetja, ki so zrasla na temeljih nekdanjega Konusa v Slovenskih Konjicah. Na področju tiskarstva imamo Cetis, kot eno najpomembnejših tiskarskih podjetij v Sloveniji. Nova podjetja so nastala v dveh smereh. Ena skupina so manjša ali srednja družinska podjetja, ki so nadaljevala tradicijo predelovalne industrije, med njimi so nekatera prave zvezde. Na drugi strani pa imamo tudi precej podjetij v tuji lasti in so pretežno v verigi avtomobilske industrije.
Industrijska tradicija torej gre naprej?
Da, samo v malce drugačni, za današnji čas primerni obliki.
Naša regija je svetovno znana po vrhunskih podjetjih, ki proizvajajo kmetijsko in predvsem gozdarsko mehanizacijo.
Katere so glavne spremembe?
Glavne spremembe so, da so se morala podjetja, ki so bila vezana predvsem na trg nekdanje Jugoslavije, prestrukturirati. Tradicionalno izvozna podjetja, kot sta Cinkarna in Štore Steel, so ostala praktično v enaki obliki. EMO in AERO in podobna podjetja so bila vezana na jugoslovanski trg, zato so v času tranzicije razpadla ali se preoblikovala. Imamo Zlatarno Celje, ki je še vedno največji predelovalec zlata na območju nekdanje Jugoslavije in ima ime oziroma blagovno znamko, ki je ostala sinonim vrhunske kvalitete in dizajna. Pomembno in uspešno podjetje v regiji je tudi nekdanji Etol, danes Taste Point, in še bi lahko našteval. Na obrobju regije rastejo relativno uspešna podjetja, ki so nastala na osnovi nekdanjih velikih podjetij. V Šentjurju, Slovenskih Konjicah in Žalcu je na osnovi nekdanjih gigantov nastalo kar nekaj uspešnih srednje velikih družinskih podjetij. Naša regija je svetovno znana po vrhunskih podjetjih, ki proizvajajo kmetijsko in predvsem gozdarsko mehanizacijo. Pišek Vitli Krpan, Tajfun, Uniforest, Sip Šempeter, vse to so svetovno priznana imena na svojem področju. Relativno pomembno tradicijo ima v regiji tudi prehrambna industrija. V tem sektorju je več pomembnih podjetij, kot sta Celjske mesnine in Mlekarna Celeia. Zaradi tradicije hmelja v Savinjski dolini imamo zelo dolgo zgodovino pivovarstva. Pivovarna Laško je tudi v regionalnem okolju zelo pomembno gospodarsko podjetje. Vseskozi smo v regiji imeli tudi relativno močno trgovino. Kovintrade je verjetno največji slovenski mednarodni trgovec, imamo skupini Jager in Tuš, ki sta pomembni domači trgovski verigi. Cinkarna je največji gospodarski subjekt v regiji, ki je ostal v enaki obliki, kot je bil pred tranzicijo.
Kateri pogoji so odločilni, da ima celjska regija industrijsko tradicijo?
Je stičišče transportnih in energetskih poti in na tej osnovi se je razvila industrija. Industrijska podjetja so se začela razvijati že v času Avstro-Ogrske, njihov razvoj je pospešil prihod železnice.
Celje je tudi sejemsko mesto.
Celje je že vrsto let prepoznano po svoji bogati sejemski tradiciji. Mednarodni obrtni sejem je še vedno največja sejemska prireditev v Sloveniji, vsako jesen je mednarodno stičišče obrti in podjetništva. Celjski sejem ima vodilno vlogo pri organizaciji tega dogodka in tudi številnih tematskih sejmov skozi vse leto.
To za regijo in njeno gospodarstvo verjetno precej pomeni?
Seveda, predvsem na prepoznavnosti in tudi turizmu, ki se je razvil predvsem na izvirih termalnih vrelcev. Po naši regiji poteka prelomnica, zato je področje bogato z vrelci tople in zdravilne vode. Tako imamo zdravilišča Laško, Zreče, Rogaška Slatina, Terme Olimia, Dobrna in Rimske toplice. Zdraviliški turizem je ena od pomembnih vej gospodarstva regije. Turizem je zahtevna panoga in s težavami zdravstvenega sistema se zadeve prenašajo na zdravilišča. Tista, ki so manj odvisna od storitev zdravstvenega sistema in imajo lasten razvoj, dokazujejo, da je ta panoga lahko uspešna. Skupna težava vsem je delovna sila. Podjetja na področju turizma imajo sicer že vrsto let težave pridobiti kadre, po epidemiji je ta problem samo še večji. Problem za podjetja predstavlja težava, da določeni poklici s področja zdraviliškega turizma ne veljajo za deficitarne, zato težje zaposlujejo tujce. Po mojem mnenju bo potreben drugačen pristop do vrednotenja poklicev v turizmu, saj se zanje mladi težko odločajo.
Zakaj je za regijo pomembno, da ima podjetja z visoko izobraženimi in dobro plačanimi delovnimi mesti?
Eden od najpomembnejših razlogov, zakaj mladi izobraženi ljudje ostanejo v regiji, je, da imajo kvalitetna delovna mesta. V celjski regiji se soočamo s problemom, da mladi tudi zaradi pomanjkanja ustreznih delovnih mest odhajajo v Ljubljano, Maribor, tudi v tujino. Glede na številne uspehe, ki jih nizajo naši šolarji, dijaki in študenti na različnih področjih, nam nadobudne mladine, ki bo ustvarjala »jutri«, ne manjka.
Kako jih zadržati v regiji?
Ustvariti je treba takšne pogoje, da se bodo podjetja lahko razvijala. Zelo nevarno se mi zdi, da se podjetništvu in uspešnosti, sploh v zadnjem času, daje negativni prizvok. Uspešna podjetja in podjetniki so gibalo družbe in ustvarjajo dodano vrednost in ustvarjajo blaginjo, ki omogoča socialno državo. Gospodarstvu je zaradi tega treba zagotoviti pogoje, da se lahko razvija, mu dati vso podporo, da bo ustvarjalo pogoje, da bodo mladi ostajali v regiji. Ko bodo ostajali v regiji, se bo razvijalo tudi družabno življenje, kultura, šport.
Zelo nevarno se mi zdi, da se podjetništvu in uspešnosti, sploh v zadnjem čas, daje negativni prizvok.
Kje so v celjski regiji delovna mesta za izobražene kadre in katere so prednosti regije v primerjavi z Mariborom in Ljubljano?
Lepota življenja v naši regiji je, da imamo kljub majhnosti vse pogoje za kakovostno življenje. Narava, šport, kultura, zgodovina, termalna voda, vse to nam je dostopno v bližini. Ustvariti je treba samo pogoje, da bodo ljudje to v prostem času lahko izkoriščali. Imamo kar nekaj podjetij, ki so po svojem znanju na tako visokem nivoju, da bi za mlade ljudi moralo biti motiv. Cetis je na primer za človeka, ki se ukvarja z grafično dejavnostjo, eno najboljših in tehnološko najbolj dovršenih podjetij. Predvsem je treba še bolj aktivno delati z mladimi in jim predstavljati poklice, ki so značilni za našo regijo. To so poklici v zdravstvu in tehnični poklici. Je pa pri mladih pomembno ugotoviti, da jim ni pomembno le delo, ampak tudi izpolnjen prosti čas.
Kaj pa cene nepremičnin, so te lahko motiv, da mladi ostanejo v regiji oziroma se v regijo priselijo zlasti iz Ljubljane?
V Celju so razmere neprimerljivo boljše kot v Ljubljani. Veliko pričakujemo od novega prostorskega načrta, ki bo sprejet v letošnjem letu. Verjamem, da bo, ko bo sprejet, na voljo več prostora tako za stanovanjsko gradnjo kot predvsem za podjetniške ideje. V regiji že imamo nekaj izvrstnih poslovnih con, med njimi sta lep primer Žalec in Vojnik. V teh conah so zrasla podjetja s kakovostnimi vsebinami. Te cone so lahko zgled tudi za druge občine. Prostor za širitev podjetij je treba najti zlasti v neposredni bližini mesta Celje, saj nekatera obstoječa podjetja za svoj razvoj trenutno ne morejo dobiti primernega prostora.
Kako pomembna je za celjsko regijo tretja razvojna os?
Obsotelje, Rogaška Slatina in Kozjansko sodijo med dele Slovenije s slabimi prometnimi povezavami. Zaradi tega tretja razvojna os ne bi smela biti le povezava sever-jug, ampak bi bilo treba nanjo navezati tudi omenjena območja, saj je tam precej pomembnih gospodarskih subjektov, tudi tamkajšnji turizem je odvisen od normalne prometne povezave. Ni normalno, da traja vožnja iz Celja v Rogaško Slatino, to je 35 kilometrov, več kot eno uro. Zdaj je mogoče hitreje priti v Rogaško Slatino iz Zagreba kot iz Celja ali Ljubljane, zaradi tega je treba na tretjo razvojno os navezati ceste od Celja do Rogatca.
Kako se podjetja v regiji, zlasti industrijska, prilagajajo trajnostnemu razvoju?
Vemo, da je Celje imelo velike težave z ekologijo. Podjetja so se nujno morala prilagoditi in danes delujejo v skladu z vsemi sodobnimi načeli. Določene zadeve je seveda še treba postoriti, večina pa je že prestrukturirana v tej meri, da imajo srednjeročno in dolgoročno prihodnost.
Torej se ni bati, da bi morali zaradi okoljskih razlogov v regiji prekiniti industrijsko tradicijo?
Ne. Z investicijami v izboljševanje ekonomske učinkovitosti, energetske učinkovitosti so podjetja skozi desetletja sposobna preživeti na zahtevnem evropskem in svetovnem trgu. Celjska regija je ena redkih, ki ima termično obdelavo odpadkov, imamo tudi čistilno napravo za odpadne vode ter sodoben center za ravnanje z odpadki.
Kaj pa cene energije, kako so podjetja v regiji rešila ta problem?
Energetska kriza je v večji meri vplivala na poslovanje predelovalne industrije, a lahko rečem, da so vsa naša podjetja več ali manj brez večjih prask izšla iz te krize. Vemo, da razmere v letu 2023 niso bile ravno blesteče. Gospodarstvo v regiji je precej usmerjeno na zahodnoevropske trge, težave na teh trgih, predvsem v Nemčiji, se seveda poznajo tudi na rezultatih naših podjetij.
Ni normalno, da traja vožnja iz Celja v Rogaško Slatino, to je 35 kilometrov, več kot eno uro.
Ali podpirate drugi blok Jedrske elektrarne (JEK 2)?
Ankete sicer nismo izvedli, a vendarle je stališče gospodarstva v celjski regiji, ki je energetsko zahtevno, jasno: drugi blok jedrske elektrarne je nuja. Po razgovoru z večino večjih gospodarskih porabnikov energije v celjski regiji lahko rečem, da dograditev JEK 2 podpirajo in zgraditi bi ga bilo treba čim prej. Termoelektrarna Šoštanj, ki je v bližini, ima omejen rok obratovanja, ne samo zaradi izpustov, ampak tudi zaradi omejevanja rabe fosilnih goriv.