FB

Ključna je kakovost modulov in namestitve

Jun 15, 2023 | Dejavnost, Zeleni prehod

LoadingShrani za kasnejše branje.

Kljub izjemnemu porastu zanimanja za naložbe v solarno energijo tako v segmentu hišnih kot industrijskih sončnih elektrarn se je treba zavedati, da je Slovenija relativno mlad trg.

Darja Kocbek, Barbara Perko

V podjetjih, ki postavljajo sončne elektrarne, pa tudi tistih, ki izdelujejo panele zanje, v glavnem pozdravljajo predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (ZUOVE). Pred odločitvijo za postavitev sončne elektrarne je priporočljivo preveriti reference podjetij, ki ponujajo module. Niso namreč vsi, ki so na trgu na voljo, tudi kakovostni.
Zakon bo omogočil dvojno rabo zemljišč
V podjetju SONCE energija predlog zakona pozdravljajo, saj se zavedajo, da odpravlja določene omejitve, ki so do sedaj upočasnjevale nekatere investicije v sončne elektrarne. »Na splošno smo veseli, da se je z njim ministrstvo lotilo problematike umeščanja objektov v prostor, kot so na primer sončne elektrarne na tleh, na degradiranih in nekaterih kmetijskih zemljiščih – vpeljava tako imenovane agrovoltaike,« so nam pojasnili. Ključno je, da bo zakon omogočil dvojno rabo kmetijskih zemljišč, tudi v energetske namene, kar do sedaj načeloma ni bilo mogoče. »Je pa postopek, ki ga zakon predvideva, bistveno predolg, saj zakon predvideva študijo kompatibilnosti kmetijskih kultur z različnimi tipi agrovoltaik, zakon ne odpravlja dolgega umeščanja naprav v prostor, investitor potrebuje za vsak projekt, kljub zakonu, soglasje ministrstva za kmetijstvo. Vse skupaj je preveč birokratsko in zapleteno, zato v praksi ne bo lahko in hitro zaživelo,« opozarjajo v družbi SONCE energija.
Predlog zakona omogoča umeščanje sončnih elektrarn na degradirana zemljišča.
Sončna elektrarna naj bo čim večja
Ko se stranke odločajo za investicije v sončno elektrarno, jim svetujejo, da naredijo čim večjo elektrarno, ki bo maksimalno poskrbela za njihove energetske potrebe in da se projekta lotijo, kar se da hitro oziroma naj pri tem ne odlašajo. »Verjamemo namreč, da je samooskrba oziroma lastna elektrarna ključna, če želijo biti v čim večji meri energetsko samozadostni in neodvisni od gibanja cen električne energije, ki je predvsem podjetja v zadnjem obdobju še najbolj udarila po žepu in negativno vplivala na njihovo poslovanje,« so nam pojasnili v SONCE energiji. Naj postavijo čim večjo lastno sončno elektrarno ali več elektrarn strankam svetujejo tudi zaradi tega, da postanejo čim bolj samooskrbne. Elektrarne je mogoče postaviti tudi na lokacijah, kjer stranka nima odjema, saj partnerska družba SunContract z energetsko tržnico omogoča prenos pridobljene električne energije na lokacije po želji stranke.
Večja kot je sončna elektrarna, bolj je lahko uporabnik samooskrben.
Foto: arhiv GZS
»Dodatno pa jih k hitremu ukrepanju spodbujamo tudi za to, ker bodo najbrž ponovno na voljo subvencije za gradnjo večjih elektrarn. Pri tem bo najverjetneje, kot je bila praksa do sedaj, že ob oddaji vloge za subvencijo potrebno priložiti soglasje za dograditev elektrarne. Pridobitev tega pa vemo, da je dolgotrajen proces, ki vključuje najprej ugotavljanje potreb investitorja ter kapacitet strehe in omrežja, projektiranje elektrarne, pripravo dokumentacije in ne nazadnje pridobivanje soglasja,« so nam razložili v SONCE energiji. Poleg dolgotrajnih postopkov s pridobivanjem soglasij kar nekaj časa vzame tudi sam priklop elektrarne v omrežje. »Soočamo se tudi z vsebinsko oviro, saj že do 30 odstotkov soglasij ni izdanih oziroma vsebujejo omejitve oddaje moči v omrežje,« opozarjajo v SONCE energiji.
Pot do sončne elektrarne je dolga, saj so dolgotrajni tako postopki pridobivanja soglasij kot tudi priklopa v omrežje.
Pri večjih elektrarnah, ki se postavljajo na zemljišče, je po njihovih besedah največji problem umeščanje sončne elektrarne v prostor, kjer investitorji navadno naletijo na dolgotrajne postopke. Ti se merijo v letih, saj je običajno treba spreminjati občinske prostorske akte, pridobiti presojo vplivov na okolje (za elektrarne nad 500 kW) in gradbena dovoljenja. Ti postopki terjajo ogromno časa, denarja in volje investitorjev. Pogosto so razlog za opustitev investicije. Skupina SONCE že od leta 2007 s služnostjo najema ali nakupom streh in površin, ki so energetsko in prostorsko dostopne za investicijo za dograditev sončne elektrarne, povečuje lastni portfelj elektrarn. »Z lastnimi elektrarnami pokrivamo energetske potrebe podjetja oziroma presegamo lastne potrebe tudi za večkratnik. Pri najemu streh koristimo model najemnine strehe ali da del proizvedene elektrike iz te elektrarne prodajamo oziroma prenašamo na lastnika, da jo uporablja po lastni meri,« so nam pojasnili v SONCE energiji.
Razlog za zavrnitve so zastarana in prešibka omrežja
Za postavitev manjših samooskrbnih sončnih elektrarn so pogoji skladno z uredbo o samooskrbi poenostavljeni. Potrebno je soglasje lokalnega distribucijskega operaterja za priključitev. Odvisno je od zasedenosti lokalnega omrežja. V zadnjem obdobju beležijo povečanje zavrnjenih in omejenih soglasij zaradi zastaranih in prešibkih omrežij, ki niso bila zasnovana za priključitev proizvodnih naprav. V SONCE energija praijo, da so s strani družbe SODO, ki je operater distribucijskega omrežja, težava neprilagojena pravila za izračun dovoljene moči priključevanja, ki ne sledijo potrebam in razmeram na trgu. Pri večjih elektrarnah, ki bodo postavljene na streho, je v skladu z uredbo o manjših napravah potrebno pred gradnjo narediti statično presojo, presojo požarne varnosti in zaščite pred delovanjem strele, zagotovitev varnosti nizkonapetostnih električnih inštalacij ter pridobitev soglasij ali mnenj, če leži naprava v katerem izmed varovalnih pasov. Za elektrarne, ki jih je treba umestiti v prostor, je treba izvesti še te postopke.
Dobavna veriga se ne more dovolj hitro prilagajati rasti povpraševanja
V Petrolu pojasnjujejo, da glede na energetsko draginjo strankam svetujejo, da celovito pristopijo k učinkoviti rabi energije in jim pri tem ponujajo celovite energetske rešitve. Pri postopkih za postavitev sončnih elektrarn izpostavljajo tri ozka grla. Prvo je, da se dobavna veriga ne more dovolj hitro prilagajati rasti povpraševanja, zato prihaja do pomanjkanja osnovnih materialov, komponent in opreme, potrebne za dograditev sončnih elektrarn. Drugo ozko grlo je dolgotrajen in obsežen postopek za pridobivanje dovoljenj za postavitev sončnih elektrarn. Pomembno ozko grlo je prav tako pomanjkanje delovne sile v izvedbenem in priklopnem delu. Poleg ustreznega razpoložljivega prostora za namestitev panelov (najmanj 30 m2 uporabne površine) k boljši učinkovitosti sončne elektrarne pripomore tudi ustrezna orientacija strehe (idealna usmeritev je proti južni strani neba) in konstrukcija strehe, ki prenese večjo obremenitev. V Sloveniji je večina objektov primernih za namestitev sončnih panelov.
Uporabnik, ki bi poleg sončne elektrarne uporabljal tudi hranilnik energije, lažje pride do dovoljenja.
Na podlagi povpraševanja so se v Petrolu odločili na trgu ponuditi tudi kombinacijo sončne elektrarne z baterijskim hranilnikom električne energije. »Ekonomika teh sistemov se je z novimi subvencijami Eko sklada bistveno izboljšala, tako da pričakujemo, da bomo na tem področju nanizali številne projekte. V primeru hranilnika energije v povezavi s sončno elektrarno ima uporabnik precej lažjo pot pri pridobitvi dovoljenja oziroma jo v določenih primerih prejme tudi v primeru predhodne zavrnitve,« ugotavljajo v Petrolu.
Prek stikov z globalnimi solarnimi trgi se srečujejo z dobrimi praksami
V podjetju BISOL so nam povedali, da se v vlogi največjega evropskega proizvajalca solarnih modulov, ki je s svojimi izdelki prisoten v več kot 100 državah sveta, prek stikov z globalnimi solarnimi trgi srečujejo s številnimi dobrimi praksami, kako pospešiti naložbe v fotovoltaiko. »Prav s tem razlogom smo že dolga leta v obliki dopisov in srečevanj s predstavniki resornih ministrstev opozarjali na zaostanek Slovenije na področjih, ki jih sedaj naslavlja predlog ZUOVE,« pravijo. V mislih imajo predvsem odpravo ključnih ovir, ki jih razpoznavajo ne zgolj posredno v vlogi proizvajalca solarnih modulov, ampak tudi neposredno pri investicijah v lastne sončne elektrarne. V mislih imajo bolj proaktivno sodelovanje ministrstev in nosilcev javnih pooblastil v postopkih prostorskega načrtovanja ter omogočanja postavitve sončnih elektrarn na območjih z neizkoriščenim potencialom. To je v primeru postavitve sončnih elektrarn ob cestah (predvsem na avtocestnih nabrežinah), stoječih vodah (akumulacijska jezera HE) in na degradiranih območjih. »Kljub izjemnemu porastu zanimanja za naložbe v solarno energijo tako v segmentu hišnih kot industrijskih sončnih elektrarn se je treba zavedati, da je Slovenija relativno mlad trg. Posledično je tudi manj znanja in zavedanja o pomenu kakovosti solarnih modulov in njihovem vplivu na donosnost sončnih elektrarn,« razlagajo v družbi BISOL. Podobno stanje je bilo pred desetletjem v Italiji, ki je takrat predstavljala drugi najpomembnejši trg na svetu na področju solarne tehnike. Trg je bil preplavljen z različnimi proizvajalci solarnih modulov in mnoga italijanska podjetja so se takrat odločila za naložbe v sončne elektrarne. Deset let kasneje mnogih proizvajalcev, ki so takrat ponujali module vprašljive kakovosti, ni več na trgu, s streh pa izginjajo tudi njihovi moduli. »Izredno nizka stopnja degradacije solarnih modulov BISOL, ki temelji na najvišjih merilih kakovosti v proizvodnji, je poglavitni razlog, zakaj so se mnoga italijanska podjetja v drugo odločila za slovenske solarne module,« so nam zatrdili. K brezhibnemu delovanju sončne elektrarne pomembno prispeva kakovostna izvedba namestitve. »Pomanjkljivo znanje, površnost pri nameščanju solarnih modulov in neupoštevanje tako industrijskih standardov kot časovnih rokov so tako med pogostimi razlogi za nezadovoljstvo med kupci sončnih elektrarn. Pri odločitvi glede inštalaterja našim kupcem svetujemo, da upoštevajo pretekle reference podjetja. Da bi kupcem olajšali odločitev pri izboru, je BISOL ustanovil Mrežo partnerjev BISOL, ki povezuje zanesljiva inštalaterska podjetja,« razlagajo. BISOL ima trenutno v lasti 73 sončnih elektrarn, s katerimi proizvede več kot desetkrat več energije, kot je porabijo v proizvodnji solarnih modulov. Kot izvajalec storitev postavitve sončnih elektrarn v družbi BISOL opažajo, da je zavrnitev vloge za soglasje za priključitev naprav za samooskrbo na distribucijski sistem električne energije v nekaterih delih Slovenije mnogo bolj izrazita, kar je posledica tehničnih omejitev na elektrodistribucijskem omrežju.
Za dobro delovanje sončne elektrarne je pomembna tudi kakovostna vgradnja.
Odločitev za investicijo v baterijski hranilnik mora biti premišljena
»Hranilniki električne energije so naprave, ki pridobivajo vedno večjo težo ob tehnoloških spremembah v elektro energetskem sistemu,« pravi Samo Ceferein, Kolektor Sisteh d.o.o. V zadnjem času se najpogosteje uporabljajo baterijski hranilniki. »Baterijski hranilniki, ki se uporabljajo kot statične naprave, imajo nekoliko različne zahteve, predvsem je tukaj važna dolga življenjska doba, požarna varnost ter robustnost. Tehnologije baterij, ki jih trenutno srečujemo na trgu, bazirajo na litijevih tehnologijah v različnih kombinacijah. Sodobni baterijski hranilniki imajo tako poleg samih baterij vgrajene tudi razsmerniške naprave, ki zagotavljajo pretvorbo iz enosmerne v izmenično energijo in obratno ter tako imenovane »battery management system«, ki skrbijo za varno in zanesljivo obratovanje baterij.« »Odločitev za investicijo v baterijski hranilnik mora biti dobro načrtovana in premišljena, obenem pa izvedena ustrezna ekonomska analiza. Tovrstne naprave namreč delujejo izključno kot oprema za pomoč pri obratovanju elektro energetskega sistema, zato mora biti predvidena ekonomika takšna, da izrablja možne potenciale v elektro energetskem sistemu. Podjetje, zlasti če gre tukaj za proizvodna podjetja, samo z vgradnjo hranilnika brez celovite storitve upravljanja in vključevanja v različne sistemske storitve ne dosežejo vračanja investicije v sprejemljivih časovnih okvirih,« opozarja Ceferin. »Vračanje investicije v baterijski hranilnik je tako lahko upravičeno in s stališča investitorja zadovoljivo, oziroma zelo dobro le v primeru ustreznega načrtovanja in pravilne ekonomike. Ustrezno načrtovanje pa obsega vse vidike izgradnje, ki vsaj za večje enote pomeni tudi pridobitev gradbenega dovoljenja. Ekonomika takšnega projekta pa obsega vse postavke od same gradnje do cenovnih analiz in možnosti vključevanja različnih storitev. Doba vračanja je tako zelo različna in odvisna od primera do primera.«
Pred odločitvijo za baterijski hranilnik je treba izvesti ustrezno ekonomsko analizo.
Foto: Kolektor Sisteh
Ceferin meni, da bo novi tarifni sistem investitorje in porabnike energije dodatno stimuliral k razmišljanju, kako in na kakšen način izkoristiti potenciale in na tak način optimirati rabo energije. »Če strnemo, področje energetske oskrbe postaja izredno pomemben dejavnik in vse opaznejša ekonomska postavka v delovanju podjetij, zato bodo dobre analize, priprave investicijskih elaboratov in projektne dokumentacije tudi v prihodnje glavno vodilo pri odločitvah za takšne investicije,« je prepričan Ceferin.

Knjižnica člankov

  • Knjižnica je prazna!
Loading

Vaši članki so shranjeni v piškotkih vašega brskalnika. Če počistite piškotke, bodo izbrisani tudi shranjeni članki!

Oglaševanje
Copy link