Shrani za kasnejše branje.
Nemci so odločeni, da bodo imeli leta 2030 v energetski mešanici okrog 80 odstotkov obnovljivih virov, kar pa ne pomeni, da po tem letu ne bodo spet uporabljali jedrske energije.
Darja Kocbek, foto: Tadej Kreft
Široko soglasje v družbi in med vsemi političnimi strankami glede smeri in najpomembnješih ciljev je ključno za uspešen energetski prehod Nemčije. Pot je jasna, njena smer tudi. Kako bodo šli naprej, še ni odločeno. Bolj kot se poglobijo v podrobnosti, več različnih pogledov in mnenj najdejo, razlaga dr. Carsten Rolle iz Zveznega združenja nemške industrije v Berlinu (BDI), ki je obenem izvršni direktor nemškega Svetovnega energetskega sveta – Weltenergierat (WEC) Deutschland. Dr. Rolle je bil gost Konference energija na kvadrat E2ZS.
Na kaj se ta mnenja v glavnem nanašajo?
Na nabor tehnologij, ki jih bo dovoljeno uporabljati, veliko govorimo o stroških elektroenergetskega sistema, ki bodo naraščali. Podlaga za te odločitve morajo biti ocene, ali s stroški sistema, ki ga bomo vzpostavili s prehodom, naša industrija ostane konkurenčna.
Kaj se druge države, kot je Slovenija, lahko naučijo od Nemčije?
Ne bi ravno predlagal državam članicam, naj se učijo od Nemčije. Imamo pa izkušnje, ki jih velja pogledati. Med njimi je izstop iz premoga, saj gre za odločitev, ki je bila sprejeta s širokim soglasjem med političnimi strankami, industrijo, sindikati, nevladnimi organizacijami. To soglasje je pripomoglo k temu, da so to odločitev takoj sprejeli tudi v regijah, ki so bile neposredno prizadete. Seveda smo oblikovali tudi sheme za pomoč tem regijam pri prehodu.
Velik izziv je zagotovitev konkurenčne cene električne energije.
V Nemčiji ste se odločili svoje jedrske elektrarne zapreti. Je po vaši oceni mogoče, da boste v prihodnje jedrsko energijo spet vključili v mešanico energentov?
Jedrska energija je del mešanice energentov v več državah EU. Dve tretjini naših sosedov jo uporablja in jo bo uporabljalo tudi v prihodnje. Nemčija ima dolgo zgodovino uporabe te tehnologije, ki sega v sedemdeseta leta prejšnjega stoletja. Nemška industrija je zahtevala podaljšanje obratovanja jedrskih elektrarn, vendar so zdaj leto dni vse zaprte. Po mojem mnenju je to politično poglavje v Nemčiji zaprto, ker jih v nekaj mesecih ni mogoče zaustaviti in jih vnovič zagnati. To je zelo strateška odločitev. Ne glede na to, ali jo obžalujemo ali ne, se bomo v prihodnjih letih osredotočili na tehnologije za pridobivanje energije brez jedrske energije. Ne bi pa izključil možnosti, da bi jo po letu 2030 spet začeli uporabljati.
Kakšna bo energetska mešanica v Nemčiji do leta 2030, da stroški za energetsko intenzivna podjetja ne bodo previsoki, pa da bo oskrba z energenti varna?
To je znana energetska trilema. Imamo izraženo politično voljo, da bomo imeli leta 2030 v energetski mešanici okrog 80 odstotkov obnovljivih virov. Uspešni smo pri zagotavljanju varnosti oskrbe, naš elektroenergetski sistem je med najbolj zanesljivimi na svetu. Mislim, da je samo Japonska malce pred nami. Je pa naš sistem varnejši od francoskega ali ameriškega. Zagotoviti konkurenčne cene pa je res velik izziv. Pri tem se bolj kot s stroški pridobivanja električne energije ukvarjamo s stroški omrežja, stroški sistema v okviru veleprodajne cene. Če res želimo elektrificirati družbo, tako podjetja kot gospodinjstva, to ne bo šlo s cenami električne energije več kot 40 centov za kilovatno uro za gospodinjstva. Eno od glavnih vprašanj je, kako to zagotoviti.
