Shrani za kasnejše branje.
Slovenska podjetja dokazujejo, da je mogoče stranske produkte predelati v vsestransko uporabne izdelke. V teku je tudi projekt, ki išče nove rešitve za povečanje predelave odpadkov.
Barbara Perko
»Eden zadnjih naših dosežkov pri udejanjanju krožnega gospodarstva je razvoj pohodnih plošč Skaza. Izdelane so iz 100 % recikliranega postindustrijskega polipropilena, torej materiala, ki v naši proizvodnji nastane kot stranski produkt. Namesto da ta postane odpadek, ga predelamo v trpežen, estetski in vsestransko uporaben izdelek za urejanje zunanjih in notranjih površin. Gre za primer krožnega gospodarstva v praksi, kjer material dobi novo življenje in visoko dodano vrednost za uporabnike,« pove Niko Medved, pomočnik direktorja Skaze.
Plošče odlikuje izjemna nosilnost do 1.000 kg na ploščo, odpornost na vse vremenske razmere in protizdrsna površina, zaradi česar so primerne za zunanjo in notranjo uporabo. Poleg tega so modularne, enostavne za montažo brez orodja in na voljo v različnih barvah, kar omogoča prilagodljivost pri urejanju prostora. Zasnovane so tako, da jih je mogoče ob koncu življenjske dobe ponovno reciklirati, kar pomeni, da krožni tok materiala ne obstaja le na začetku, ampak je vgrajen tudi v prihodnost izdelka
»Inovacija naslavlja izzive na več ravneh – znotraj podjetja omogoča interno kroženje materiala in zmanjšanje odpadkov, na trgu odgovarja na rastoče povpraševanje po trajnostnih rešitvah za urejanje zunanjih in notranjih terenov, v skupnosti prispeva k ozaveščanju o trajnostni rabi virov, globalno pa se umešča v okvir ciljev trajnostnega razvoja,« našteje sogovornik.
Medved pojasnjuje, da je rešitev nastala iz potrebe po spremembi v razmišljanju o materialih, proizvodnji in odgovornosti do planeta. »Pohodne plošče Skaza niso le izdelek, temveč izraz naše vizije. So dokaz, da lahko tudi odpadek postane vir priložnosti, in da inovacija ni le razvoj novega, temveč tudi odgovorno ravnanje z že obstoječim. S to inovacijo jasno sporočamo: prihodnost je lahko trajnostna – ko jo soustvarjamo.«
Namesto da bi material postal odpadek, dobi novo življenje in visoko dodano vrednost za uporabnike, poleg tega ga je mogoče ponovno reciklirati.
Potencial za učinkovito zapiranje snovnih tokov vidijo tam, kjer lahko lastne proizvodne ostanke uporabijo za razvoj novih izdelkov, kot je to v primeru pohodnih plošč, kjer so iz postindustrijskih ostankov ustvarili nov, tržno zanimiv in trajnosten izdelek. »Nadaljnje priložnosti bomo razvijali postopoma – v skladu s potrebami kupcev, rezultati in tržnim zanimanjem. Vsekakor pa ostajamo odprti za nove rešitve, kjer lahko lastne proizvodne ostanke preoblikujemo v uporabne in trajnostne izdelke,« pravi Niko Medved.
Cilj postati celovit ponudnik trajnostnih rešitev
Ena ključnih razvojnih usmeritev Skaze je vzpostavitev nove linije za kompoundiranje plastike, ki predstavlja velik korak k povečanju materialne učinkovitosti in podpori krožnemu gospodarstvu. »S to tehnologijo lahko ponovno uporabimo tehnično čiste proizvodne ostanke – kot so zagonski materiali in izdelki z odstopanji – ter jih predelamo v kakovostne sekundarne surovine. Gre za linijo, ki omogoča taljenje, mešanje in obdelavo odpadne plastike v homogen granulat, ki ga lahko nato uporabimo za brizganje novih izdelkov,« razloži Medved. »S tem Skaza ne le zmanjšuje količino odpadkov, temveč tudi razvija lastne materiale z izboljšanimi tehničnimi lastnostmi, prilagojenimi za elektro in pohištveno industrijo ter lastno blagovno znamko. Dodajamo lahko tudi različne aditive, kar omogoča ustvarjanje unikatnih materialov, prilagojenih končnim aplikacijam.«
Iz recikliranega postindustrijskega polipropilena so v Skazi izdelali pohodne plošče, ki so primerne tako za zunanjo kot notranjo uporabo. Foto: arhiv Skaza
Nova linija za kompoundiranje plastike je pomemben korak v smeri dolgoročne strategije podjetja – postati celovit ponudnik trajnostnih rešitev, ki pokrivajo vse od razvoja lastnih materialov do končnega izdelka. »V našem razvojnem lijaku že nastajajo novi izdelki, ki prav tako temeljijo na ponovni uporabi recikliranega oziroma postindustrijskega materiala. Ker so ti še v razvojni fazi, v tem trenutku podrobnosti še ne razkrivamo,« dodaja Medved.
Trajnost v pridelavi in embalaži izdelkov
V podjetju Paradajz d. o. o. zagotavljajo trajnostne prakse v pridelavi in embalaži svojih izdelkov na več načinov. »Rastlinjak v Renkovcih (9 ha) ogrevamo z geotermalno energijo, kar nam omogoča letni prihranek 2.000.000 m3 zemeljskega plina. Zaradi uporabe geotermalne energije imamo tudi 3.200 ton manj CO₂ izpustov. Rastline zalivamo z deževnico, ki jo zbiramo v lagunah ob obeh rastlinjakih. V lanskem letu smo privarčevali nekaj več kot 55 milijonov litrov podzemne vode v Renkovcih in nekaj več kot 23 milijonov litrov podzemne vode v Mali Polani. Naše sadike so zasajene na viseče žlebove, kar nam omogoča ponovno uporabo zalivalne vode in porabo 40 % manj zalivalne vode kot pri klasični pridelavi v zemlji,« pravijo.
Skrbijo tudi za zmanjševanje emisij CO₂. »Rastlinjak v Mali Polani (3,4 ha) ogrevamo s pomočjo soproizvodnje toplote in električne energije (SPTE – zemeljski plin). Ogljikov dioksid (CO₂), ki nastaja pri izgorevanju zemeljskega plina, prečistimo in vpihujemo v rastlinjake, kjer ga rastline s fotosintezo pretvorijo v kisik. Zaradi uporabe geotermalne energije imamo 3.200 ton manj CO₂ izpustov,« navedejo.
Med trajnostnimi praksami, ki se jih poslužujejo, je tudi preprečevanje svetlobne onesnaženosti. Med oktobrom in marcem rastline v rastlinjaku v Mali Polani po potrebi dodatno osvetlijo. Uporabljajo najsodobnejši sistem zatemnitvenih zaves, ki preprečujejo uhajanje svetlobe iz rastlinjaka v temnejšem delu dneva.
Izziv je prepričati končnega kupca o prednostih krožnega gospodarstva in trajnostnih praks.
Lani so pridelali okoli 5.000 ton paradižnika, od tega so 97 % pridelka prodali v Sloveniji. »Naš cilj je, da ročno obran paradižnik, ki je dozorel na rastlini, še isti ali naslednji dan dostavimo vsem večjim trgovskim sistemom po Sloveniji,« dodajajo. Pri tem pozornost namenjajo tudi temu, da se izogibajo nepotrebno zavrženim živilom. »Sodelujemo s partnerji za predelavo paradižnika, ki je prezrel za dostavo na trg. Eta Kamnik naš paradižnik predeluje v mezgo ter omako za testenine. Sodelujemo tudi s skupino Hudo dobro, kjer pripravljajo omako za testenine iz paradižnika LUŠT. Sodelujemo tudi z lokalnimi podjetji, kot so ZRP Pomelaj z.o.o., oljarna Kocbek in čokoladnica Passero.«
Trajnostni vidik je vključen tudi pri zaposlovanju delavcev. Podjetje zaposluje lokalne delavce, ki jih sami priučijo k delu. »Vsem našim sodelavcem zagotavljamo varno zaposlitev in redno izplačujemo obveznosti. Med zaposlenimi so tudi invalidi,« dodajajo.
Odpadna stebla rastlin postanejo nov izdelek
»V sezoni 2020 smo v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani prvič izdelali vrečke iz odpadnih stebel rastlin paradižnika LUŠT. Stebla paradižnika vsebujejo celulozna vlakna, ki smo jih izolirali in iz njih izdelali papir. Iz tega papirja smo nato izdelali vrečke, ki jih uporabljamo v naši maloprodajni mreži. Uporabnik lahko vrečko po uporabi reciklira na domačem kompostniku ali med odpadno papirno embalažo,« predstavijo prakso krožnega gospodarstva.
Embalaža, v katero pakirajo paradižnik, je izdelana iz kartona, ki ga lahko kupec po uporabi reciklira med odpadni papir. »Zabojčki so uporabni tudi za shranjevanje različnih predmetov v shrambi ali pa doma za organizacijo pisarniških potrebščin, igrač, orodja in drugih gospodinjskih predmetov. Pakiranja paradižnikov v manjših količinah, od 200 gramov do 350 gramov, so prav tako izdelana iz kartona, ki se lahko reciklira med odpadni papir, ter ovita s folijo, ki jo uporabnik lahko reciklira med odpadno embalažo,« pojasnjujejo.
Vpeljava trajnostnih praks zahteva precej visoke stroške
»Pri uvajanju krožnega gospodarstva smo se soočili z več izzivi, predvsem finančnimi. Krožno gospodarstvo in vpeljava trajnostnih praks zahtevata precej visoke stroške, ki jih projekti delno sofinancirajo le v začetni fazi razvoja. Ko pa želimo s temi praksami nadaljevati, celoten strošek pade na podjetje,« razložijo v podjetju Paradajz d. o. o. Izpostavljajo še en izziv, in sicer »prepričati končnega kupca o prednostih krožnega gospodarstva in trajnostnih praks. Kot že omenjeno, strošek ostane na podjetju, ki ga moramo pokriti, če želimo preživeti in izplačati plače zaposlenim.«
V sezoni 2020 je podjetje Paradajz v sodelovanju z Inštitutom za celulozo in papir v Ljubljani prvič izdelalo vrečke iz odpadnih stebel rastlin paradižnika LUŠT. Foto: arhiv Lušt
Projekt LIFE IP Restart
Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) od leta 2022 skupaj s 15 partnerji izvaja strateški projekt LIFE IP Restart z naslovom Povečanje predelave odpadkov v koristne izdelke s pripravo okolja za krožno gospodarstvo v Sloveniji. Projekt je bil razvit za vzpodbujanje preprečevanja nastajanja odpadkov, učinkovitejšega ravnanja z odpadki ter zmanjšanja količin odloženih odpadkov, hkrati pa bo prispeval k izvajanju Operativnega programa ravnanja z odpadki in operativnega programa preprečevanja odpadkov Republike Slovenije. Na ministrstvu pojasnjujejo, da se projekt ukvarja s snovno največjim tokom odpadkov – gradbenimi odpadki, odpadki, ki nastanejo pri rudarjenju, in odpadki, ki nastajajo pri termičnih procesih, ter z blatom iz komunalnih čistilnih naprav. Osredotoča se na tri bistvene nujne pogoje za vidne premike pri doseganju krožnega pristopa v gradbenem sektorju, to so: razvoj tehnoloških rešitev, predlog zakonodajnih izboljšav in prilagoditev ter ozaveščanje in izobraževanje različnih ključnih deležnikov. Projekt je možnost in priložnost za boljše razumevanje dejstva, da vsak odpadek šteje – tako z vidika njegovega vpliva na okolje kot tudi v smislu možnosti za njegov potencial predelave v koristne izdelke.
Trenutno so v zaključni fazi v okviru projekta t. i. pripravljalne akcije, ki so: ocena sedanjega tehnološkega okvirja in možnosti za uvajanje novih inovativnih tehnologij krožnega gospodarstva, začetna ocena pravnega okvirja, politik in upravljanja ter izobraževalnega in družbenega okvirja, pregled stanja digitalizacije, izdelava okvirja stalnih sprememb in izboljšav operativnih programov s področja ravnanja z odpadki, pregled okoljskih in drugih dovoljenj ter reinženiring v krožne poslovne modele. Pripravljalne akcije so priprava za izvajanje konkretnih ukrepov v nadaljevanju projekta. Z njimi vzpostavljajo skupne podlage za vse projektne partnerje in deležnike.
Količine gradbenih odpadkov izredno hitro rastejo tako v Evropi kot v Sloveniji, po zadnjih podatkih v Sloveniji predstavljajo že skoraj ¾ vseh odpadkov. »Projekt torej izhaja iz nuje premagovanja ovir pri doseganju ciljev EU na tem področju. Z rezultati skuša podpreti izvajanje ukrepov nacionalnega operativnega programa preprečevanja nastajanja odpadkov in ukrepov ravnanja z odpadki. Aktualni slovenski operativni program za odpadke je veljaven do leta 2026. Do takrat ga bo treba novelirati. Na ministrstvu želijo pri posodabljanju porgrama na osnovi razvitih rezultatov projekta oblikovati nove predloge ukrepov ali nadgraditi obstoječe ukrepe, da bi v čim večji meri upoštevali principe krožnosti.
»V okviru demonstracijskih akcij projekta LIFE IP Restart bomo preizkusili inovativne tehnološke in izvedbene procese prehoda iz linearnega v krožni model gospodarstva za posamezne primere ravnanja z omenjenimi tokovi odpadkov. Vsaka od demonstracijskih akcij se ukvarja s specifičnimi vprašanji in premoščanjem obstoječih ovir v tem prehodu, hkrati pa preverja izvedbene možnosti inovativnih ravnanj s temi tokovi odpadkov,« pojasnjujejo na ministrstvu.
Z demonstracijskimi akcijami do novih rešitev
»Na Javnem zavodu center za ravnanje z odpadki Puconci (CEROP) potekata dve demonstracijski akciji: ena je povezana z gradbenimi kompoziti iz blat, druga pa je vezana na kompostiranje blat z efektivnimi mikroorganizmi. Na zaprtem delu odlagališča so pripravili tri demonstracijska polja, kjer se bodo na daljši rok spremljale lastnosti treh različnih receptur za kompozite. Tu je namen predvsem najti ustrezno recepturo za kompozit z blatom, ki bo imel dobre lastnosti vodoprepustnosti in kjer ne bo prihajalo do izluževanja onesnaževal iz blat. Recepture se razvijajo v sodelovanju z Zavodom za gradbeništvo Slovenije (ZAG), fokus bo predvsem na dodajanju raznih materialov, ki bodo vezali onesnaževala (npr. oglje, apno, zeolit) in izboljšali mehanske lastnosti kompozita,« povedo na ministrstvu.
Druga demonstracijska akcija poteka v MBO hali CEROP-a v Toptex tunelih. »Za to akcijo so izbrali blata iz ruralnih majhnih čistilnih naprav, kjer je analiza pokazala, da vsebujejo relativno malo težkih kovin in veliko dušika in fosforja (ki je kritična surovina). Pri tej akciji želijo ugotoviti, ali bi z dodajanjem efektivnih mikroorganizmov lahko vodili proces kompostiranja muljev tako, da bi produkt ustrezal kompostu prvega kakovostnega razreda in bil primeren za uporabo v kmetijstvu. Trenutna zakonodaja tega sicer ne omogoča, vendar pa so del projekta LIFE IP Restart tudi predlogi za spremembo zakonodaje,« pojasnjujejo pristojni. »Glede na to da je Pomurje še vedno zelo kmetijsko in da so tam tla čedalje bolj osiromašena, je pomemben vidik, da s surovinami – posebej kritičnimi – tam krožno gospodarijo in ko je to le mogoče, z njimi bogatijo tla, kjer se prideluje hrano.
Na CEROP-u imajo tudi laboratorijski pirolizator, kjer bodo blata iz industrijskih čistilnih naprav pirolizirali in analizirali pirolizno olje ter trdi ogljični ostanek. Ker je veliko onesnaževal v blatih iz industrijskih čistilnih naprav zelo trdovratnih ali so celo tako t.i. »forever chemical«, kot so težke kovine ter per- in polifuoroalkilne snovi (PFAS), je namen pirolize takšnih blat predvsem v imobilizaciji teh onesnaževal.«
Razviti želijo postopke, ki bodo lahko postali primeri dobre prakse
V okviru projekta poteka šest demonstracijskih akcij, namen štirih od teh je razviti postopke, ki bodo lahko postali primeri dobre prakse ravnanja z gradbenimi odpadki. Prva demonstracijska akcija se ukvarja s proizvodnjo umetnih zemljin, ki se bodo uporabile za kakovostno revitalizacijo degradiranih območij v funkcionalna zemljišča. Na ta način načrtujejo sanacijo površine dveh kamnolomov.
V drugi demonstracijski akciji bo na primeru Ptujskega jezera potekal razvoj procesa stalnega odstranjevanja sedimenta in njegove predelave v gradbene materiale. Določila se bodo merila za obdelavo rečnih sedimentov v kompozit, uporaben za izgradnjo protipoplavnih nasipov.
Tretja akcija je namenjena preprečevanju nezakonitega odlaganja. Na primeru Mestne občine Maribor bodo spodbujali odgovorno ravnanje z odpadki, tudi gradbenimi, ki po rušenju večkrat končajo v naravi.
Četrta demonstracijska akcija obravnava gradbene odpadke in odpadke iz rušenja objektov v mestnem okolju, kar bo v praksi pomenilo izgradnjo centra za pripravo na ponovno uporabo odpadkov v Dogošah pri Mariboru. Obenem sta že v teku revitalizacija degradiranega območja ter proizvodnja izdelkov na osnovi sekundarnih surovin.
Poleg tega je v projektu veliko pozornosti namenjene razširjanju in replikaciji pridobljenih rezultatov na druge sektorje in območja. Cilj je prikazati dodano vrednost demonstracijskih akcij z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika. Definirati želijo tudi nova znanja na zakonodajnem področju, ki so nujni pogoj za prehod v krožno gospodarstvo.
Na področju prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo je po besedah ministrstva še veliko izzivov, tako glede ohranjanja oz. zmanjšanja porabe naravnih virov kot glede ravnanja z odpadki in preprečevanja njihovega nastajanja.
Ozaveščanje in spodbujanje k trajnostnim praksam
Največji izziv pri implementaciji krožnega gospodarstva v zvezi z ravnanjem z odpadki po opažanju Komunale Kranj predstavljajo nepravilno ločeni odpadki na izvoru in naraščajoče količine vseh vrst odpadkov, kar kaže na slabo ozaveščenost in potrošniško naravnanost. »Le z ustreznim ločevanjem različnih vrst odpadkov, kot so papir, steklo, embalaža, nevarni odpadki ter drugi komunalni odpadki, lahko prispevamo k zmanjšanju nastale količine odpadkov na odlagališčih, ohranjanju naravnih virov ter učinkovitejši rabi energije,« poudarjajo.
V podjetju zato preko različnih delavnic, prireditev in komunikacijskih kanalov ozaveščajo o pomembnosti varovanja naravnih virov, tudi skrbnemu in pravilnemu ravnanju z odpadki. Z namenom spodbujanja ponovne uporabe imajo v Zbirnem centru Zarica tudi urejen poseben prostor za zbiranje še uporabnih predmetov. Zbiranje tovrstnih izdelkov poteka v sklopu socialnega podjetja, Fundacija Vincenca Drakslerja, kjer zaposleni predmete očistijo, obnovijo ali predelajo in s tem omogočijo ponovno uporabo teh izdelkov.
Primer dobre prakse je tudi začasno skladiščenje odpadkov in optimizacija prevozov zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje (obdelava in odlaganje odpadkov) prevzemnikom. »S tem smo dosegli, da se posamezna vrsta odpadkov začasno skladišči do polnega volumna oz. količine za nadaljnji prevoz, poveča se stroškovna učinkovitost prevozov, zmanjša ogljični odtis v prometu in poveča trajnostna mobilnost (določene vrste vozil za določene prevoze),« razložijo. »Nedavno smo optimizirali tudi proces zbiranja odpadkov rednega odvoza od vrat do vrat, kjer smo optimizirali številne dejavnike, kot so zmanjšanje števila opravljenih kilometrov, povečanje števila zabojnikov na posamezni progi ipd.«
Odločili so se tudi za aktivno nagovarjanje h kompostiranju tiste uporabnike, ki imajo to možnost. »S kompostiranjem namreč privarčujemo, varčujemo z naravnimi viri, krožno gospodarimo in prispevamo k zmanjševanju nastale količine bioloških odpadkov,« pojasnjujejo odločitev.
Na Dan Zemlje so položili temeljni kamen za novo upravnoizobraževalno središče v Parku krožnega gospodarstva Zarta. Prostor bo stičišče različnih javnosti, predvsem uporabnikov javnih storitev komunalnega podjetja in drugih deležnikov v sistemih krožnega gospodarstva. Središče je tudi sicer trajnostno zasnovano z namenom optimizacije energetske učinkovitosti, zmanjšanja odvisnosti od zunanjih virov energije in uporabe naravnih recikliranih materialov, predvsem v finalizaciji in notranji opremi stavbe.