Shrani za kasnejše branje.
Stalna arbitraža pri GZS podjetjem omogoča hitro, strokovno in zaupno reševanje gospodarskih sporov. Kako arbitražo izkoristiti v praksi, bo 26. novembra pokazala Slovenska arbitražna konferenca 2026.
Katja Štepec, Pravna služba, GZS
Podjetja se ob sklepanju pogodb osredotočajo na uspešen posel: ceno, roke, kakovost, financiranje in odgovornosti. O tem, kako bodo reševala morebitni spor, pogosto odločijo šele na koncu pogajanj, v nekaj vrsticah pogodbe, ki se zdijo pomembne šele, ko gre kaj narobe. Takrat pa lahko prav te vrstice odločajo o tem, kje, v katerem jeziku, pred kom in kako hitro bo podjetje uveljavljalo svoje pravice.
Gospodarski spor ni le pravno vprašanje. Zahteva ustrezna finančna sredstva, upočasni projekt, obremeni vodstvo in načne poslovni odnos. Izbira načina reševanja sporov je zato del upravljanja poslovnih tveganj, tako kot dogovor o zavarovanjih, garancijah ali omejitvah odgovornosti.
Kaj arbitraža prinaša podjetju
Z arbitražnim dogovorom stranki izključita pristojnost državnega sodišča in odločitev o sporu zaupata enemu ali več neodvisnim arbitrom. Ti po preučitvi navedb in dokazov izdajo arbitražno odločbo, ki je za stranke zavezujoča in ima med njimi učinek pravnomočne sodbe. Arbitražne odločbe ni mogoče izpodbijati s pritožbo, sodno varstvo je omejeno na ozek nabor razlogov za razveljavitev, zato je pot do izvršljive odločitve bistveno krajša kot v večstopenjskem sodnem postopku.
H krajši poti do odločitve prispevajo tudi časovni okviri, ki jih določajo arbitražna pravila. Arbitražna pravila Stalne arbitraže pri GZS (Ljubljanska arbitražna pravila) določajo, da senat izda končno odločbo v devetih mesecih od predaje zadeve senatu, v praksi pa postopki pri Stalni arbitraži v povprečju trajajo okoli sedem mesecev. Če gre za enostavnejši spor ali je hitrost rešitve posebej pomembna, se lahko stranke pred sporom ali po njem dogovorijo za pospešeni arbitražni postopek, v katerem arbiter posameznik odloči v šestih mesecih.
Foto: Depositphotos
Poleg hitrosti je za podjetja pomembno tudi, kdo odloča o sporu. V arbitražnem postopku stranki sodelujeta pri izbiri arbitrov in lahko izbereta strokovnjake s področja spora in s tem zagotovita ustrezno pravno, poslovno ali tehnično znanje, na primer iz gradbeništva, energetike, dobavnih verig, prevzemov ali financ. To je posebej pomembno pri tehnično zahtevnih sporih, kjer je razumevanje posla ključno za kakovostno odločitev.
Arbitražni postopek ni javen, zato poslovne skrivnosti, tehnično znanje in pogodbeni pogoji niso izpostavljeni javnosti. To lahko pripomore tudi k varovanju ugleda podjetja.
Arbitraža strankama omogoča tudi, da postopek prilagodita svojemu poslu. Dogovorita se lahko o sedežu in jeziku arbitraže, številu arbitrov ter materialnem pravu, ki se bo uporabil za presojo spora. Pri čezmejnih poslih se tako izogneta postopku pred sodiščem države nasprotne stranke, v tujem jeziku in po neznanih pravilih.
Pri mednarodnem poslovanju pa ni pomembno le, kako poteka reševanje spora, temveč tudi, ali je mogoče odločitev izvršiti v tujini. Arbitražne odločbe se na podlagi Newyorške konvencije priznavajo in izvršujejo v več kot 170 državah, kar je za izvoznike pogosto odločilna prednost. Kadar je sedež arbitraže v Sloveniji, posebni postopek priznanja ni potreben, saj arbitražna odločba med strankama učinkuje enako kot pravnomočna sodba. V poslovni praksi jo stranke pogosto izpolnijo prostovoljno, med drugim zaradi interesa ohranitve korektnih odnosov in nadaljnjega sodelovanja.
Institucija s skoraj stoletno tradicijo
Stalna arbitraža pri GZS je samostojna in pri svojem delu neodvisna institucija, katere začetki segajo v leto 1928. Administrira domače in mednarodne spore z arbitražo, mediacijo in drugimi oblikami alternativnega reševanja sporov. Pomembno je razlikovati: institucija o sporu ne odloča, odloča neodvisen arbitražni senat. Stalna arbitraža postopek organizira in administrira. Skrbi za uporabo pravil, pomaga pri oblikovanju senata, upravlja komunikacijo, roke in stroške ter skrbi za učinkovitost postopka. Kadar je treba položaj podjetja zavarovati nemudoma, še preden je senat oblikovan, je skladno z Ljubljanskimi arbitražnimi pravili na voljo tudi arbiter za nujne primere. Podjetjem je na voljo tudi mediacija. V njej nevtralni mediator o sporu ne odloči, temveč strankama pomaga poiskati sporazumno rešitev. Mediacija je lahko posebej koristna, kadar želita poslovna partnerja omejiti stopnjevanje spora, ohraniti sodelovanje ali projekt čim prej vrniti na pravo pot.
Nekaj vrstic, ki odločajo
Podlaga arbitraže je dogovor strank. Najpogosteje je zapisan kot arbitražna klavzula v pogodbi, s katero se stranki že ob sklenitvi posla dogovorita, da bo morebitni spor dokončno rešen z arbitražo. Če take klavzule ni, se lahko za arbitražo dogovorita tudi pozneje, vendar je po nastanku spora soglasje pogosto težje doseči. Na spletni strani Stalne arbitraže so zato na voljo vzorčne arbitražne klavzule v več jezikih, ki jih je mogoče prilagoditi okoliščinam posameznega posla. Z vključitvijo takšne klavzule v pogodbo se stranki dogovorita, da bo morebitni spor dokončno rešen z arbitražo v skladu z Ljubljanskimi arbitražnimi pravili. Priporočljivo je, da stranke v arbitražni klavzuli določijo tudi število arbitrov, sedež in jezik arbitraže ter materialno pravo, ki se uporabi za presojo spora. Tako se zmanjša možnost poznejših nesoglasij in strankam že ob sklenitvi pogodbe omogoča večjo predvidljivost morebitnega postopka. Nejasna ali nepopolna klavzula namreč lahko povzroči prav tisto, čemur bi se podjetje rado izognilo: zaplete, zamude in dodatne stroške.
- Arbitražni postopek ni javen, zato poslovne skrivnosti, tehnično znanje in pogodbeni pogoji niso izpostavljeni javnosti.
Konferenca: od pogodbe do učinkovite zaščite poslovnih interesov
Kako arbitražo uporabiti kot praktično orodje za obvladovanje poslovnih tveganj, bo osrednja tema Slovenske arbitražne konference 2026 Navigating Commercial Uncertainty through Arbitration, ki bo 26. novembra 2026 na GZS. Namenjena bo tudi širši poslovni skupnosti. Odprla bo vprašanja hitrejšega reševanja sporov, zaščite interesov podjetja ter učinkovite čezmejne izvršitve in izterjave.
Poseben sklop bo namenjen dolgoročnim pogodbenim razmerjem, pri katerih se lahko spremenijo cene, roki, dobavne verige ali finančni pogoji. Govorci bodo obravnavali prilagajanje pogodb, spore pri javno-zasebnih partnerstvih ter mehanizme reševanja sporov pri pogodbah FIDIC.
Zaključek bo ponudil praktičen vpogled v arbitražno obravnavo s simulacijo zaslišanja izvedencev za zamude in oceno škode.
Poslovna odločitev, ne le pravna
Način reševanja sporov vpliva na stroške, čas, denarni tok, izvedbo projekta in možnost izterjave, zato ni le pravna, temveč tudi poslovna odločitev. Konferenca bo podjetjem, ki sklepajo čezmejne ali dolgoročne pogodbe oziroma sodelujejo pri zahtevnejših projektih, ponudila praktično znanje in izmenjavo izkušenj. Dogodek bo potekal v angleškem jeziku brez prevajanja.