Shrani za kasnejše branje.
Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije (KC Čip.si) v tem mesecu začenja z delovanjem, Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI) je še v fazi ustanavljanja.
Darja Kocbek
V Sloveniji bo v tem mesecu začel delovati Kompetenčni center za čipe in polprevodniške tehnologije (KC Čip.si). Na ministrstvu za digitalno preobrazbo pojasnjujejo, da bo KC Čip.si prva vstopna točka za uporabnike, predvsem mala in srednje velika podjetja ter novoustanovljena podjetja, in jih bo usmerjal pri dostopu do drugih infrastruktur, ki jih je vzpostavilo skupno podjetje za čipe. Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI) je še v fazi ustanavljanja. Junija je bil objavljen razpis za njegovo vzpostavitev, rok za oddajo prijav se je iztekel avgusta. KCUI bo služil kot vstopna točka za podjetja, raziskovalce, javne institucije in druge uporabnike, ki želijo uporabljati ali razvijati rešitve umetne inteligence.
Interes podjetij za storitve KC Čip.si je velik
KC Čip.si bo podjetjem in drugim uporabnikom med drugim nudil kakovostna izobraževanja s področja čipov in polprevodniških tehnologij, podpiral bo podjetja pri dostopu do Sklada za čipe. Osredotočal se bo predvsem na razvoj namensko zasnovanih elektronskih čipov, fotonskih ter kvantnih čipov ter gradnikov, ki predstavljajo naslednjo generacijo čipov z novimi izzivi in priložnostmi. »Interes podjetij za storitve je velik. Podpisan je memorandum o soglasju za sodelovanje na področju čipov in polprevodnikov. Struktura podpisnikov je 16 podjetij, 5 univerz in raziskovalnih organizacij in 3 gospodarske zbornice/združenja,« pravijo na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Prek Čip.si bo na voljo tudi možnost sodelovanja pri skupnih razvojnih projektih na področju polprevodnikov, ASIC-ov, fotonskih in kvantnih čipov ter drugih specializiranih komponent.
Ciljni uporabniki kompetenčnega centra so po njihovih besedah predvsem podjetja. Nudil jim bo dostop do kakovostnih izobraževanj (izvajanje namenskih tečajev, delavnic in konferenc). Omogočal jim bo lažji in koordiniran dostop do napredne infrastrukture doma in v Evropi, predvsem do novih evropskih pilotnih linij in načrtovalske platforme. Dejavnosti raziskav in razvoja ne more financirati, lahko pa opravlja izobraževalne, svetovalne in povezovalne dejavnosti. Med slednjimi na ministrstvu navajajo povezovanje z mednarodnimi raziskovalnimi in industrijskimi partnerji ter pomoč pri vključevanju v evropske projekte (v okviru Akta o čipih). Prek Čip.si bo na voljo tudi možnost sodelovanja pri skupnih razvojnih projektih na področju polprevodnikov, ASIC-ov, fotonskih in kvantnih čipov, ter drugih specializiranih komponent, napovedujejo na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Ker je KC Čip.si vključen v evropsko mrežo kompetenčnih centrov, ki podpirajo lokalne ekosisteme, bodo podjetja, raziskovalne organizacije, univerze in drugi deležniki v Sloveniji lahko preko mreže kompetenčnih centrov bolje povezani z vodilnimi evropskimi partnerji, tehnologijami in znanjem na področju čipov in polprevodnikov. To jim bo omogočalo hitrejši dostop do najnovejših tehnoloških rešitev, vključevanje v skupne evropske raziskovalno-razvojne projekte, lažjo dostopnost do vrhunske testne in razvojne infrastrukture ter pridobivanje specializiranih znanj prek usposabljanj in izmenjav strokovnjakov. »S tem se bo okrepila njihova konkurenčnost, povečala prepoznavnost slovenskega ekosistema ter ustvarile nove priložnosti za vključitev v strateške evropske dobavne verige in za oblikovanje prihodnjih politik na področju polprevodniških tehnologij,« so prepričani na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Spomnili so, da je bil uradni začetek štiriletnega projekta Čip.si, enako kot za večino drugih kompetenčnih centrov po Evropi, 1. marec letos. Po tem datumu so sledila končna usklajevanja s skupnim evropskim podjetjem za čipe (Chips JU) in ministrstvom za digitalno preobrazbo, kot financerjema projekta, o načinu delovanja in upravičenih stroških. Konzorcij sestavljajo Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani kot vodilni partner in konzorcijski partnerji Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Institut Jožef Stefan in Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije – Nanocenter.
Usmeritev Čip.si je bila usklajena glede na interes v Sloveniji
Usmeritev Čip.si je bila po pojasnilih ministrstva za digitalno preobrazbo usklajena glede na interes v Sloveniji. Upoštevali so tudi cilj, ki je spodbujati inovacije v Sloveniji tako na področju nišnih elektronskih čipov kot tudi naslednjih generacij čipov. »Splošno delovanje KC Čip.si je sicer širše in se bo prilagajalo trenutnim potrebam dejanskih uporabnikov,« pojasnjujejo na ministrstvu.
KC Čip.si se po njihovih besedah želi maksimalno vključiti v evropski ekosistem na področju polprevodnikov in čipov. Želi prispevati k ozaveščanju in promociji storitev ter zgodb o uspehu, olajšanju dostopa do platforme za načrtovanje in do pilotnih linij, podpori zainteresiranim uporabnikom pri razvoju polprevodniških rešitev (prenos tehnologije), zagotavljanju (dostopa) usposabljanja in sodelovanja v evropski mreži kompetenčnih centrov. »Za te namene se bodo izvajale aktivnosti informiranja, usposabljanja, delavnice, poslovna srečanja, promocije, povezovanja, mreženja, svetovanja,« navajajo na ministrstvu.
Vzpostavitev KCUI bo pomemben korak pri razvoju ekosistema umetne inteligence
Kompetenčni center za umetno inteligenco (KCUI) bo osrednje stičišče znanja, tehnologij in storitev s področja umetne inteligence v Sloveniji. Njegov cilj je po razlagi ministrstva za digitalno preobrazbo okrepiti slovenski ekosistem umetne inteligence ter omogočiti večjo konkurenčnost in inovacijsko sposobnost podjetij in drugih deležnikov. Projekt bo izvajal konzorcij, sestavljen iz najmanj 6 in največ 10 konzorcijskih partnerjev.
»Vzpostavitev KCUI bo skupaj s superračunalnikom in tovarno umetne inteligence predstavljala pomemben korak pri razvoju slovenskega ekosistema umetne inteligence. Z učinkovitim povezovanjem znanja, tehnologij in uporabnikov bo Slovenija lahko izkoristila potencial umetne inteligence za gospodarski napredek, družbeni razvoj in večjo globalno konkurenčnost,« so prepričani na ministrstvu za digitalno preobrazbo.
Namen ukrepa je po njihovih besedah namreč spodbuditi prenos vrhunskih kompetenc in tehnologij v prakso, omogočiti dostop do strokovnega znanja, okrepiti uporabo umetne inteligence v gospodarstvu ter ustvariti podporno okolje za razvoj, testiranje in uporabo naprednih rešitev. KCUI bo deloval kot konzorcij podjetij, raziskovalnih in izobraževalnih organizacij ter drugih strokovnih deležnikov s področja umetne inteligence. Storitve KCUI bodo namenjene predvsem malim in srednje velikim podjetjem, zagonskim podjetjem ter večjim gospodarskim družbam, ob upoštevanju pravil za državne pomoči.
Gospodarska zbornica Slovenije je od začetka opozarjala na izzive podjetij in potrebo po kompetenčnem centru za umetno inteligenco za mala, srednja in velika podjetja.
Med aktivnostmi, ki jih bo izvajal KCUI, na ministrstvu za digitalno preobrazbo izpostavljajo: vzpostavitev podpornega okolja na področju umetne inteligence, strokovno podporo na področju umetne inteligence, povezovanje in mreženje, mednarodno sodelovanje in povezovanje.
Razpis je jasno usmerjen v potrebe gospodarstva
»Razpis za vzpostavitev KCUI je v veliki meri v skladu s pričakovanji, predvsem zato, ker je jasno usmerjen v potrebe gospodarstva. Podjetja namreč potrebujejo enotno vstopno točko, ki jim bo pomagala pri uvajanju umetne inteligence na zanesljiv in pragmatičen način. Pri oblikovanju razpisa je pomembno vlogo odigrala GZS, ki je že od začetka opozarjala na izzive podjetij in potrebo po kompetenčnem centru kot podpornem mehanizmu za mala, srednja in velika podjetja. Pri tem je bila dragocena tudi izkušnja GZS z iniciativo AI4SI, ki povezuje domače ponudnike rešitev in dokazuje, da sistematično mreženje ustvarja dodano vrednost za celoten ekosistem,« pojasnjuje Marko Štefančič, pomočnik direktorja Strateškega razvoja GZS.
»KCUI ne bo še en teoretični projekt, ampak praktična podpora gospodarstvu,« poudarja Marko Štefančič z GZS. Foto: osebni arhiv
Ob tem velja po njegovih besedah posebej pohvaliti ministrstvo za digitalno preobrazbo in Javno agencijo za znanstvenoraziskovalno in inovacijsko dejavnost (ARIS), ki sta pripravila kompleksen razpis. Ta združuje visoko raven zahtevnosti z jasnim fokusom na gospodarstvo in omogoča, da Slovenija naredi konkreten korak naprej pri odgovorni in učinkoviti uporabi umetne inteligence.
Največja prednost novega KCUI je, da ga gradi najmočnejši konzorcij za umetno inteligenco v Sloveniji, ki združuje deset partnerjev z izjemnimi kompetencami in več sto raziskovalci. KCUI ne bo še en teoretični projekt, ampak praktična podpora gospodarstvu. Že v prvem letu po vzpostavitvi bo KCUI podjetjem pomagal premakniti umetno inteligenco iz modne besede v konkretno orodje za večjo učinkovitost, inovativnost in konkurenčnost, pravi Marko Štefančič.