Shrani za kasnejše branje.
Kompetenčni center za umetno inteligenco je nujnost
Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo podprlo ustanovitev Kompetenčnega centra prek javnega razpisa in bo sodelovalo pri zagotavljanju finančne podpore.
Darja Kocbek
V SRIP GoDigital pri GZS so vprašali podjetja, s katerimi ovirami se srečujejo pri uvajanju umetne inteligence. Analiza raziskave jasno kaže na potrebo po vzpostavitvi Kompetenčnega centra za umetno inteligenco (KC UI), ki bi še posebej pomagal malim in srednje velikim podjetjem pri hitrejšem uvajanju. »Podjetja pogosto potrebujejo zunanjo pomoč ali se soočajo s težko rešljivi ovirami, kar dodatno poudarja nujnost ustanovitve kompetenčnega centra,« pojasnjuje Andreja Lampe, direktorica projektov na GZS – Združenju za informatiko in telekomunikacije (ZIT).
Kompetenčni center bi podjetjem pomagal premagovati tehnološke in tržne izzive, kar bi spobudilo inovacije in rast.
KC UI bi po njenih besedah organiziral izobraževalne programe, delavnice in usposabljanja, s čimer bi zagotavljal stalno izpopolnjevanje kadrov in razvoj novih talentov. Lahko bi zagotavljal dostop do najsodobnejše tehnologije in infrastrukture, kar bi podjetjem omogočilo, da testirajo in razvijajo rešitve umetne inteligence brez visokih začetnih stroškov.
Podjetja pogosto nimajo sredstev ali virov ali znanja za lastne raziskave in razvoj. KC UI bi omogočal dostop do obsežnih raziskovalnih virov in sodeloval z univerzami ter raziskovalnimi inštituti, kar bi podjetjem omogočilo izkoriščanje najnovejših raziskovalnih dognanj, organiziral mreženja in povezovanja za skupen razvoj inovativnih produktov in storitev.
KC UI bi nudil informiranje za nacionalne in mednarodne razpise
Mala in srednja podjetja pogosto težko pridobijo potrebna finančna sredstva za inovativne projekte s področja umetne inteligence. KC UI bi nudil informiranje za nacionalne in mednarodne razpise. Velika dodana vrednost bi bili tudi finančni instrumenti države za kaskadno financiranje in vavčerji za izvedbo prvih prototipnih uvajanj.
»Vzpostavitev Kompetenčnega centra za umetno inteligenco bi torej prinesla številne koristi za slovensko gospodarstvo. Poleg povečanja konkurenčnosti bi malim in srednjim podjetjem omogočila večjo produktivnost in dodano vrednost, kar bi neposredno prispevalo k večji blaginji Slovenije. Podjetja bi lažje premagovala tehnološke in tržne izzive, kar bi spodbudilo inovacije in rast na vseh področjih gospodarstva,« poudarja Andreja Lampe.
Takšen center je po njenih besedah nujnost, če želimo, da slovensko gospodarstvo izkoristi vse prednosti, ki jih prinašata umetna inteligenca in analitika podatkov, ter doseže trajnostno rast in razvoj v globalnem konkurenčnem okolju.
»Kompetenčni center za umetno inteligenco vzpostavljamo skupaj s ključnimi akademskimi in raziskovalnimi deležniki v Sloveniji. Prepričan sem, da bo pomembno prispeval k pospešitvi uporabe umetne inteligence tudi v gospodarstvu. Tako pri ponudnikih digitalnih rešitev, kot pri končnih uporabnikih,« pravi Nenad Šutanovac, direktor združenja GZS ZIT.
KC UI je treba vzpostaviti na pravilen način
Razpravljanje o pomembnosti ali potrebnosti KC UI ni relevantno, ampak je to smiselno narediti, preprosto zato, ker bodo konkurenčna zgolj tista gospodarstva in družbe, ki bodo uporabljale umetno inteligenco v svojih poslovnih operacijah. Potrebno pa ga je vzpostaviti na pravilen način, kjer bo to kompetenčni center za gospodarstvo, kjer bo gospodarstvo aktivno vključeno in bo prispeval in razvijal kompetence, pomembne za uvajanje umetne inteligence. Te pa niso zgolj tehnologija.
»Uspešnost uvajanja je v pretežni meri odvisna od usposobljenosti ljudi in pripravljenosti procesov, da uporabljajo umetno inteligenco. In nikakor ne potrebujemo še enega razvojno-eksperimentalnega laboratorija za umetno inteligenco, saj jih imamo v naši akademski in raziskovalni domeni že dovolj,« poudarja Mitja Trampuž, predsednik pobude AI4SI pri GZS, član upravnega odbora ZIZ, podpredsednik Sekcije za podatkovno znanost in umetno inteligenco (AIDAS), direktor podjetja CREAPLUS.
Kompetenčni center mora biti po njegovih besedah sposoben nuditi vso podporo pri uvajanju umetne inteligence za vse deležnike iz gospodarstva, javnega sektorja in državne uprave in prispevati k okrepitvi razvoja slovenskih rešitev na tem področju. Torej ne samo, da bi pospeševal uporabo in služil kot neko vozlišče ponudbe in povpraševanja, ampak tudi, da bi spodbujal rast celotne panoge umetne inteligence od razvoja kadrov, do raziskav in razvoja ter nudenja rešitev umetne inteligence in storitev.
»Če bo kompetenčni center pravilno zastavljen in ga bodo vodili izkušeni in kompetentni ljudje s podjetniško miselnostjo, ima potencial, da slovenskemu gospodarstvu da pospešek. Če pa se zadeve lotimo s premalo podjetniške miselnosti in če bo namenjen večinoma financiranju akademskih in raziskovalnih organizacij, se bojim, da ne,« pravi Trampuž.
Kompetenčni center mora spodbujati celotno panogo umetne inteligence, začenši z razvojem kadrov, pravi Mitja Trampuž.
Foto: Matej Grgić
Institut »Jožef Stefan« bo pri ustanavljanju KC UI igral aktivno vlogo
Dr. Martin Žnidaršič, pomočnik vodje Odseka za tehnologije znanja Instituta »Jožef Stefan« (IJS), pojasnjuje, da je ustanovitev KC UI za Slovenijo pomembna in smiselna zato, da dobimo skupno točko slovenskih deležnikov, ki bo skrbela za zaznavanje in prenos potrebnega relevantnega znanja in kompetenc v gospodarstvo in ostale segmente družbe. IJS od kompetenčnega centra pričakuje, da bo povezoval akademske, industrijske in ostale deležnike s kompetencami na tem področju in služil izkoriščanju teh kompetenc v gospodarstvu in družbi nasploh.
Pri ustanavljanju in delovanju tega centra bo igral aktivno vlogo in sodeloval z ostalimi ključnimi deležniki v slovenskem prostoru, vključno z GZS. »Menimo, da je smiselno, da center vodi institucija z veliko izkušnjami in širokimi kompetencami na tem področju. Kot ena od ustanov z veliko kompetenc in aktivnih povezav z domačo industrijo in mednarodnim okoljem na področju umetne inteligence smo pripravljeni center tudi voditi, v vsakem primeru pa k njemu pomembno prispevati,« razlaga Martin Žnidaršič.
Kompetenčni center je nujnost, če želi slovensko gospodarstvo izkoristiti prednosti, ki jih prinašata umetna inteligenca in analitika podatkov.
Vloga Univerze v Ljubljani bi bila predvsem povezovalna
Doc. dr. Vida Groznik s Fakultete za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani meni, da bi KC UI okrepil sodelovanje Slovenije z mednarodnimi institucijami, kar bi državi omogočilo postati pomemben partner v mednarodnih raziskovalnih mrežah in projektih, s čimer bi pridobila dodatne vire financiranja ter omogočila izmenjavo znanja in tehnologij. Imel bi tudi ključno vlogo pri oblikovanju pravnega okvira za uporabo umetne inteligence v Sloveniji, kar bi zagotovilo njen razvoj v skladu z družbenimi vrednotami in spoštovanjem človekovih pravic.
»Pričakujemo, da bo Univerza v Ljubljani pri ustanavljanju in delovanju KC UI igrala ključno vlogo, saj razpolaga z vsemi potrebnimi znanji in izkušnjami, tako z inženirskih kot tudi z družboslovnih področij, ki so ključne za uspeh takšnega centra,« pojasnjuje Vida Groznik.
Vlogo Univerze v Ljubljani vidi sicer predvsem povezovalno. Slovenija je pri razvoju in uvajanju umetne inteligence aktivna na številnih področjih in prav v vseh regijah, kompetenčni center pa naj bi dodatno povezal te glavne regijske akterje in omogočal usklajeno podporo prenosa najnovejših tehnologij v podjetja. Zato si na Univerzi v Ljubljani želijo, da bi konzorcij kompetenčnega centra vključeval vse pomembne akterje s področja umetne inteligence v Sloveniji, ki imajo bogate izkušnje na posameznih področjih delovanja centra.
Univerza v Mariboru je pripravljena prevzeti ključne naloge
Na Univerzi v Mariboru želijo, da bi bil KC UI komplementarni, povezovalni dejavnik, ki bo z izboljšano izrabo obstoječih kapacitet vseh relevantnih deležnikov omogočil bistven napredek ravni digitalizacije. »Bogata tradicija sodelovanja z gospodarstvom, vzpostavljeno programsko jedro za umetno inteligenco ter infrastruktura zavezujejo Univerzo v Mariboru, da k vzpostavitvi kompetenčnega centra pristopi aktivno, z željo in pripravljenostjo prevzeti ključne naloge,« razlagajo.
Center naj bi spodbujal kroženje znanja, veščin in strokovnjakov med raziskovalno-razvojnimi organizacijami in gospodarstvom.
KC UI bo po njihovih besedah zgolj s sistematičnim in celostnim pristopom pripomogel k povečanju inovativnosti v Sloveniji. V ta namen mora razviti povezovalne infrastrukturne komponente, ki bodo omogočale izrabljanje obstoječih super-računalniških kapacitet in kapacitet bodočih podatkovnih centrov za lažji dostop in obdelavo podatkov javnega in privatnega sektorja. Slednje je smiselno nadgraditi z ustreznimi okolji za prototipiranje rešitev ter podpreti njihov prenos v produkcijska okolja.
Univerza na Primorskem bo prispevala s svojim strokovnim osebjem
Izr. prof. dr. Marko Tkalčič na Fakulteti za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije Univerze na Primorskem, pojasnjuje, da bo Univerza na Primorskem pomembno prispevala s svojim strokovnim osebjem na področjih izobraževanja ter mednarodnega sodelovanja. »Največja prednost kompetenčnega centra bo izobraževanje zaposlenih v gospodarstvu za uspešno uporabo tehnologij. To bo omogočilo gospodarstvu znanje za dejansko uporabo obstoječe visoko zmogljive infrastrukture, možnost komunikacije s strokovnjaki s področja umetne inteligence in pospešilo prenos tehnologij umetne inteligence v podjetja,« pravi.
Center spodbujal kroženje znanja
Na ministrstvu za digitalno preobrazbo pričakujejo, da bo KC UI prispeval k izboljšanju stanja pri uvajanju umetne inteligence v slovensko družbo in še posebej na področju gospodarstva. Imel bo ključno vlogo pri povezovanju in koordinaciji razvojnih deležnikov in uporabnikov umetne inteligence, kar bo omogočalo učinkovitejši razvoj celotnega ekosistema. »Pričakuje se, da bo center spodbujal kroženje znanja, veščin in strokovnjakov med raziskovalno-razvojnimi organizacijami in gospodarstvom ter omogočal dostop do najsodobnejše programske, podatkovne in strojne infrastrukture za umetno inteligenco,« pojasnjujejo.
Ministrstvo bo sodelovalo pri usklajevanju aktivnosti med različnimi deležniki ter zagotavljanju finančne podpore.
Z izvajanjem kaskadnega financiranja za projekte z visoko ravnjo tehnološke razvitosti (TRL 6+) bo imel učinke predvsem na gospodarstvo in tudi širšo družbo. Ministrstvo bo podprlo ustanovitev centra prek javnega razpisa in bo sodelovalo pri usklajevanju aktivnosti med različnimi deležniki ter zagotavljanju finančne podpore.
