Shrani za kasnejše branje.
Slovenska podjetja veliko in dobro inovirajo – to že trideset let potrjujejo priznanja GZS za inovacije. A med tem, kar nastaja v razvojnih oddelkih, in tem, kar o tem ve širša javnost, vseeno ostaja vrzel.
Jadranka Jezeršek Turnes, Inštitut Kontekst, inštitut za komuniciranje znanosti; foto: Inštitut Kontekst
Advertorial
Inovacija, za katero vedo le razvojniki, vodstvo in peščica ključnih kupcev, nikoli ne razvije vsega svojega potenciala. Zato se lahko tudi inovativna podjetja veščin komuniciranja raziskav in inovacij učijo od znanstvenoraziskovalnih ustanov.
- Dobro komuniciranje znanstvenih dosežkov, prebojev ali inovacij ima zelo oprijemljive poslovne učinke.
Ljudi ne zanimajo toliko nove tehnologije, kot jih zanima način njihovega uvajanja in pomen za njihova življenja
Po podatkih raziskave Edelman Trust Barometer skoraj dvakrat več ljudi meni, da se inovacije v družbo uvajajo slabo (39 odstotkov), kot da se uvajajo dobro (22 odstotkov). Potrošniki torej ne zavračajo tehnologij, temveč občutek, da se razvoj dogaja mimo njih, brez pojasnil in brez njihovega glasu. Dobro komuniciranje znanstvenih dosežkov, prebojev ali inovacij ima zelo oprijemljive poslovne učinke: podjetju ustvarja zaupanje, ki se ga z oglaševanjem ne da kupiti; pritegne talente, saj si mladi inženirji in raziskovalci izbirajo delodajalce, katerih vrednote in razvojne zgodbe jih navdušujejo; pritegne partnerstva in kapital, saj vlagatelji razumejo inovacije kot kapital bodočnosti. Z dobrim komuniciranjem znanstvenoraziskovalnih dosežkov in inovacij se krepi družbena naklonjenost inovacijam, saj se tako krepi tudi razumevanje pomena financiranja znanosti in financiranja razvojnih politik in spodbud.
Naslednji štirje koraki izhajajo iz načel komuniciranja znanosti in delujejo enako dobro v gospodarstvu, a jih je treba vsakič znova prevesti v jezik konkretnega projekta. Saj je prvo pravilo komuniciranja znanosti, da copy-paste ne deluje.
1. Znanstvena dejstva in podatke različni ljudje različno razumemo
Najpogostejša napaka je, da vsem ciljnim skupinam podjetja razložimo podobno enako – ampak univerzalno sporočilo ne obstaja: odločevalci potrebujejo dejstva, jedrnate, v ukrepe usmerjene informacije, poslovni partnerji potrebujejo detajle, podatke in praktične učinke, potrošniki potrebujejo zelo praktično razlago koristi, ostala širša javnost pa zgodbe, ki pokažejo, kaj vaš razvoj pomeni za vsakdanje življenje. Komuniciranje znanosti je zato kot pogovor, ki temelji na pravih in točnih argumentih, in izziv je podatke, dejstva, informacije smiselno prevesti, opisati, pojasniti ali vizualizirati v jezik, ki je razumljiv ciljni skupini, ki jo nagovarjamo.
2. Spregovorite v razumljivem jeziku in bodite odkriti
Jezik znanosti in ekipe razvojnega oddelka je strokovni jezik, ki mora biti natančen, specifičen, strokovne izraze dopolnjujejo številke, decimalke, grafi, podatki. Ogromne količine podatkov. Ta jezik pa lahko že izven laboratorija postane visok zid, ki prepreči razumevanje in interpretacijo tega, kar se pravzaprav v laboratoriju dogaja. Cilj komunikacije izven laboratorija je namreč razumevanje tega, kar počnete, zato strokovni jezik prevedite v najboljši približek laičnega jezika. Vendar je razumljiv jezik le orodje, s katerim ciljni skupini razložite koristi. Ne pojasnjujte samo, kaj ste razvili, temveč tudi, kako ste do tega prišli? Kaj je bila torej vaša zgodba: kaj je bil izziv (raziskovalno vprašanje ali problem, ki ste ga reševali), kako ste ga premagali (proces), zakaj ste uspeli (znanje, trud, poslanstvo raziskovalca, ekipe), kaj ste se naučili (spoznanje) in zakaj je to koristno za družbo? Velikokrat v komuniciranju znanosti velja, da ko znanost ali inovacije interpretiramo za širšo javnost, začemo našo zgodbo pri dosežku, nato pa mu v obratni smeri kot velja pri znanstveni Metodi, razložimo celo potovanje dosežka in ekipe. Iskrenost je pomemben element zgodbe: če je tehnologija šele v pilotni fazi, to povejte naravnost. To krepi verodostojnost, saj širša javnost lahko odpusti nedokončano zgodbo, olepšane pa ne.
3. Dejstva informirajo, zgodbe prepričajo
Tehnične specifikacije in podatki so nujen del argumenta vsake inovacije, saj nagovarjajo razum, zgodbe pa prepričajo srce – odločamo se z obojim. Ljudje novosti sprejmemo šele, ko jih razumemo, ko vemo, kaj pomenijo za nas. In prav zgodbe, povezane z izkušnjami, lahko tudi s čustvi, našo inovacijo naredijo zapomnljivo. Vsaka inovacija skriva človeško zgodbo: razvojnika, ki je tri leta vztrajal pri zamisli, v katero ni verjel nihče; kupčevo težavo, ki je ni znal rešiti nihče drug; trenutek, ko je prototip prvič deloval. Pokažite, kako inovacija spremeni vsakdan konkretnega človeka, in ne bojte se ustvarjalnosti – humor, lokalna kultura ali umetnost dosežejo tudi tiste, ki jih sporočilo za javnost nikoli ne bi. Podatke in infomacije prevedite v primere, izračune, grafe oblikujte tako, da bodo razumljivi in da bodo del vizualne zgodbe vaše inovacije.
4. Vključujte in bodite ambasadorji znanja
Znanje gradi zaupanje, ki je dvosmerna cesta, zato odprite vrata podjetja, povežite se s šolami in fakultetami, pridružite se dogodkom, kot je Evropska noč raziskovalcev, povežite se in spremljajte iniciative razvojnega ekosistema in univerz, razmišljajte, kako komunicirati vaše dosežke in vzpostavljati nova znanja in razvojne povezave. Predvsem pa opolnomočite in spodbudite razvojnike, da o svojem delu spregovorijo sami. Edelmanovi podatki so tu nedvoumni: uvajanje inovacij bi ljudje najraje zaupali znanstvenikom (77 odstotkov) in tehničnim strokovnjakom (74 odstotkov), direktorjem malo manj (60 odstotkov). Vaš najprepričljivejši govorec torej ni nujno predsednik uprave, temveč inženirka, ki je rešitev razvila. Strokovnjake pri tem podprite in jih usposobite za medijsko nastopanje.
- Začnite z eno inovacijo, eno ciljno skupino in eno dobro povedano zgodbo, podprto z vašimi dokazi.
Začnite z eno zgodbo
Za komuniciranje inovacij ne potrebujete strategije na petdesetih straneh – potrebujete pa lasten načrt, ne izposojenega. Začnite z eno inovacijo, eno ciljno skupino in eno dobro povedano zgodbo, podprto z vašimi dokazi. Preverite odziv, se iz njega učite in nadgrajujte. Podjetja, ki znajo svoje razvojne dosežke prevesti v laični jezik, niso le bolj prepoznavna, temveč soustvarjajo družbo, ki temelji na pozitivnem zaupanju v znanost, znanje, ki inovacije razume, zaupa v napredek in ga pričakuje. Le v takšnem okolju lahko inovativno gospodarstvo uspeva tudi na dolgi rok.
O avtorici:
Jadranka Jezeršek Turnes, magistrica komuniciranja znanosti (Univerza v Trentu), je ustanoviteljica Inštituta Kontekst. Svetuje raziskovalnim organizacijam in inovativnim podjetjem doma in v tujini.
jadranka@kontekst-svetovanje.si www.kontekst-svetovanje.si