»Konkurenčno poslovno okolje mora biti svetilnik«

Gospodarska zbornica Slovenije bo morala odigrati pomembno vlogo, če želimo doseči cilje, ki si jih je zastavilo slovensko gospodarstvo.

Barbara Perko

Vodstvo Gospodarske zbornice Slovenije je za novi štiriletni mandat prenovilo strateške cilje. Trije strateški stebri, na katerih bo slonelo delo v prihodnjem štiriletnem obdobju, so konkurenčno poslovno okolje, strateški razvoj in internacionalizacija ter socialni dialog. Cilji, ki jih je GZS zastavila do leta 2030, so: 95 mrd evrov izvoza, produktivnost dela v višini 88.000 evrov, 3.200 evrov povprečne bruto plače, dvig snovne produktivnosti, napredek na lestvici DESI ter znižanje uvozne energetske odvisnosti. Ob tej priložnosti nas je zanimalo, kakšna so pričakovanja članov do zbornice, kako vidijo usmeritve zbornice in kako ocenjujejo razmerje med posvečanjem zborničnim in delodajalskim vsebinam.

dr. Vojko Toman, MAHLE Electric Drives Slovenija d. o. o.: Vsaka aktivnost mora prispevati h krepitvi konkurenčnosti gospodarstva

dr. Vojko Toman, MAHLE Electric Drives Slovenija d. o. o.

Foto: MAHLE Electric Drives Slovenija

Dr. Vojko Toman, MAHLE Electric Drives Slovenija, pravi, da »mora GZS kot največja reprezentativna povezava gospodarstva v Sloveniji proaktivno in odločno delovati v smeri povečevanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, tako v primerjavi z gospodarstvi znotraj EU kot širše v svetu. Samo na takšen način bo lahko vplivala na izboljšanje poslovnega okolja, posledično na večjo uspešnost podjetij in s tem tudi na večje blagostanje države in državljanov«. Kako pa vidi usmeritve zbornice? »Usmeritve so v pravo smer, a bi si vseeno želel, da konkurenčno poslovno okolje ne bi bilo samo eden izmed treh stebrov, ampak svetilnik, v smeri katerega morajo delovati ostali stebri oziroma vse aktivnosti GZS. Vsaka aktivnost GZS mora prispevati h krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva,« poudarja. »Člani GZS smo delodajalci in ne vidim razloga za ločevanje na zbornične in delodajalske vsebine. Vse aktivnosti GZS so zbornične aktivnosti in morajo delovati v smeri večanja konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, pa naj bo to trg dela, lobiranje, izobraževanje, mreženje itd. Je pa potrebno v planu jasno opredeliti, katere aktivnosti bodo v večji meri povečale konkurenčnost in tem nato nameniti večjo pozornost,« dr. Toman podaja svoj pogled na razmerje med posvečanjem zborničnim in delodajalskim vsebinam.

Gospodarska zbornica bo morala postaviti jasne zahteve po zagotovitvi konkurenčnega poslovnega okolja.

Bogdan Božac, InnoRenew CoE: GZS bo morala postaviti jasne zahteve po konkurenčnem poslovnem okolju

Bogdan Božac, InnoRenew CoE

Foto: osebni arhiv

»Gospodarstveniki vemo, da so pred nami zahtevni časi, ki bodo terjali precej naporov, da jih bomo uspeli premagati. V prvi vrsti to pomeni, da bomo morali sami narediti vse, da bomo vse naše resurse usmerili v razvoj in optimalno trženje naših produktov in storitev,« pravi Bogdan Božac, InnoRenew CoE. »Dejstvo pa je, da bomo za naše delovanje potrebovali stabilno, predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje, od katerega se v Sloveniji vse bolj odmikamo. Tukaj pa bo v prihodnje ključna vloga gospodarske zbornice, ki bi morala postaviti jasne zahteve po zagotovitvi takšnega poslovnega okolja, ki nam bo omogočalo konkurenčni nastop na tujih trgih, ki ga majhno in izvozno naravnano slovensko gospodarstvo nujno potrebuje.« »Zagotovo je zbornica v zadnjem obdobju naredila precej pomembnih korakov v pravo smer. Tukaj mislim predvsem na odločno zavzemanje za interese slovenskega gospodarstva in tesno sodelovanje z drugimi delodajalskimi organizacijami za predvidljivo in konkurenčno poslovno okolje. Upam, da bomo takšno usmeritev ohranili tudi v prihodnje,« pravi Božac. »Seveda si predstavniki gospodarstva želimo čim večjo podporo trgu in našemu delovanju na njem. Prav tako pa je jasno, da mora zbornica sama zagotoviti vire za svoje poslovanje. Zato je potrebno te vsebine uravnotežiti. Ob tem pa je bistveno, da vsi zaposleni v zbornici čutijo potrebo po sodelovanju in pripadnost ciljem ter potrebam gospodarstva,« izpostavlja.

Člani morajo z zbornico aktivno komunicirati in jasno izraziti svoje potrebe, da bodo lahko naslovljene spremembe, ki so nujne.

Nuša Pavlinjek, Roto Group: Gospodarska zbornica mora ščititi interese gospodarstva

Nuša Pavlinjek, Roto Group

Foto: Barbara Reya

»Zbornica je ena najpomembnejših povezav gospodarstva v Sloveniji, zato od nje tudi v prihodnje pričakujemo, da bo skrbela in ščitila interese gospodarstva, tako do političnih odločevalcev kakor tudi finančnih, strokovnih in drugih, kjer je za dosego ciljev pomemben enoten in reprezentativen nastop,« poudarja Nuša Pavlinjek, direktorica skupine Roto. »Skrb za konkurenčno poslovno okolje je najpomembnejša usmeritev zbornice. Člani moramo pri tem z zbornico aktivno komunicirati in vodstvu zagotavljati informacije o konkretnih potrebah, da bo na osnovi neposrednih izkušenj iz realnega sektorja lahko naslavljalo tiste spremembe, ki so na ravni birokratskih ovir in pogosto ostajajo zgolj zaradi inercije sistema,« izpostavlja Nuša Pavlinjek. »Podjetja se pri strateškem razvoju vedo znebiti starih vzorcev, zbornica pa naj ta pogled izven okvirjev v čim večji meri uveljavi tudi v zakonodaji in implementaciji le te na uradniški ravni.« Ko gre za delodajalske in zbornične vsebine, sogovornica pravi: »Obojemu je treba namenjati pozornost, še posebej na področjih, ko to lahko koristi tako zborničnim in hkrati tudi delodajalskim vsebinam. Slehernik mora zbornico podpirati po svojih močeh in jo tako skupaj čim bolj okrepimo, da bo lahko zbornica čim bolj učinkovit servis gospodarstvu.«

Marko Gorjup, TPV GROUP d. o. o.: Veliko pričakujejo od strateškega sveta za RRI

Marko Gorjup, TPV GROUP d. o. o.

Foto: TPV GROUP

»Naša pričakovanja so vezana na več aktivnosti, ki vodijo v skladen regionalni razvoj, predvsem na področju prometne in elektroenergetske infrastrukture. Na našem področju je to predvsem 3. razvojna os jug, izgradnja 110 kV omrežja in 20 kV,« konkretno pričakovanja opiše Marko Gorjup, direktor TPV Group. »Druga pereča zadeva so visoke cene energentov za velika podjetja, ki zmanjšujejo našo konkurenčnost tudi v letu 2023, zato pričakujemo, da bodo na tem področju storjeni ukrepi, ki bodo omogočili, da bodo cene električne energije primerljive in konkurenčne cenam električne energije na naših tradicionalnih izvoznih trgih.« »Smo v obdobju največje zaposljivosti, nizke brezposelnosti in velikega povpraševanja po kadrih. Zato pričakujem tudi, da bodo predlogi ukrepov, ki jih bo pripravil sistem GZS, omogočali učinkovito zaposlovanje tujcev še posebej na delovnih mestih z visoko dodano vrednostjo,« dodaja Gorjup in opomni na pomen vlaganj. »Pričakovanja so usmerjena tudi v novoustanovljen strateški svet za RRI, saj se moramo v Sloveniji zavedati pomena nenehnih vlaganj v RRI in s tem v višjo dodano vrednost.« »Priložnost vidim v aktivnem pristopu k razvoju kompetenc zaposlenih še posebej novih, ki jih prinaša digitalna transformacija, robotizacija in avtomatizacija. Nove napredne digitalne tehnologije zahtevajo vlaganja v zaposlene in razvoj kompetenc,« pravi Gorjup. »Vedno je priložnost tudi v ustvarjanju konkurenčnih pogojev za gospodarstvo in podjetništvo, naloga zbornice pa, da ves čas aktivno vpliva na spremembe,« pove. »Priložnost vidim tudi v širši participaciji k financiranju zbornice. Stroške delovanja zborničnega sistema trenutno nosi le del gospodarstva, koristi njenih aktivnosti pa ima celotno gospodarstvo. Zato je potrebno izvajati aktivnosti, ki bodo poskrbele, da bodo participirali tudi tisti, ki so bili z vrsto sprejetih ukrepov do sedaj deležni brezplačne korist na račun gospodarstva, ki podpira sistem GZS,« je jasen Gorjup. Zbornične in delodajalske vsebine se medsebojno prepletajo, zato se je treba posvečati obojim, je prepričan. »Pomembno je, da skupaj z regijskimi zbornicami prepoznavamo zahteve in vprašanja gospodarskih družb in da skupaj iščemo rešitve.«

Skupaj z regijskimi zbornicami je treba prepoznati zahteve in vprašanja gospodarskih družb in skupaj poiskati rešitve.

David Bratož, Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto: Zbornica se mora ukvarjati z zagotavljanjem predvidljivega poslovnega okolja

David Bratož, Krka, tovarna zdravil, d. d., Novo mesto

Foto: Krka, tovarna zdravil

»Glavno poslanstvo gospodarske zbornice je zastopanje interesov gospodarstva in izboljševanje poslovnega okolja. Po mojem mnenju ga zbornica ustrezno opravlja, naše izkušnje so dobre. Dobro je organizirana in pokriva veliko različnih področij, vedno pa obstaja prostor za izboljšave in optimizacijo. Kot odlično lahko izpostavim delo na področju makroekonomske analitične podpore. Za našo poslovno skupino so aktivnosti na mednarodnem področju manj pomembne, saj imamo razvejano mrežo podjetij in predstavništev ter poslovnih partnerjev, s katerimi dolgoročno sodelujemo, na več kot 70 trgih po vsem svetu. Za podjetja, ki imajo manj mednarodnih izkušenj, pa so najbrž pomembne tudi tovrstne aktivnosti. Osebno si želim, da bi se zbornica ukvarjala predvsem z zagotavljanjem predvidljivega poslovnega okolja, ki spodbuja uspešna in razvojno naravnana podjetja. Med njenimi aktivnostmi podpiram predvsem interakcijo z zakonodajno in izvršno vejo oblasti ter delodajalske vsebine.«

Leopold Povše, Radeče papir Nova: Zbornica mora biti povezovalno orodje gospodarstva

Leopold Povše, Radeče papir Nova

Foto: arhiv GZS

»Zbornica v samem imenu nosi ime gospodarska, zato je njena osnovna dejavnost povezovalna. Večplastna organiziranost zbornice je v preteklosti ničkolikokrat pripeljala do dejstva, da so bila na prvem mestu medsebojna trenja, ki so se mnogokrat »popestrila« še s političnim priokusom. Upam in hkrati vem, da smo sedaj prerasli to, v kar sta nas pospešeno pripeljali tudi kriza pandemije in energetska kriza, v kateri se še vedno nahajamo. Torej zbornica mora biti povezovalno orodje gospodarstva, okolje za sodelovanje in pa pomoč pri ustvarjanju in zagotavljanju konkurenčnega okolja za poslovanje in rast,« svoje pričakovanja opiše Leopold Povše, direktor Radeče Papir Nova. »Usmeritve zbornice morajo na prvem mestu biti naravnane v podporo delovanju gospodarstva v našem okolju. Veliko izzivov predstavlja trenutna energetska kriza in zahteve za zeleni prehod, ki je pri nas zaradi nedorečene strategije pod precej velikim vprašanjem. Drugi dve področji, ki morata biti kot v prihodnje primarna usmeritev gospodarske zbornice, pa sta digitalizacija in inovacije,« meni. Na vprašanje, kako vidi razmerje med delodajalskimi in zborničnimi vsebinami, odgovarja: »Delodajalske vsebine morajo biti ena izmed temeljnih dejavnosti gospodarske zbornice. Prav zaradi razdrobljenosti delodajalskih organizaciji nam socialni dialog v državi trenutno šepa. Zaradi večplastne organizacije zbornice so tudi tukaj te vsebine v zbornici včasih malo zapostavljene. Če naredimo primerjavo s sosedinimi državami, imamo velik razkorak na področju delodajalskih vsebin, ki ga lahko zmanjšamo le z usmerjenim pristopom. Tu pa naj bi gospodarska zbornica igrala glavno vlogo. Kot primer res slabega dela na delodajalskih vsebinah je vsakoletno usklajevanje minimalne plače, ki je prepuščeno v celoti politični všečnosti,« izpostavlja Povše.

Pomembno je sodelovanje zbornice z zakonodajno in izvršno vejo oblasti.

Jasna Dominko Baloh, DOBA Fakulteta: Pričakujemo jasno zastopanje interesov članov zbornice

Jasna Dominko Baloh, DOBA Fakulteta

Foto: DOBA Fakulteta

»Ključno je krepiti zavedanje med člani zbornice o skupnem iskanju odgovorov na izzive prihodnosti. Zapisane in sprejete usmeritve GZS vidim kot osnovo in pogoj za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, povečanje konkurenčnosti ter dvig produktivnosti,« pravi Jasna Dominko Baloh, direktorica DOBA Fakulteta. »Na področju izobraževanja in raziskovanja pričakujemo aktivnejšo vlogo GZS pri zagotavljanju enakopravnega položaja zasebnih izobraževalnih in raziskovalnih ustanov v Sloveniji. To je ključno za trajnostni razvoj in inovativnost slovenskega gospodarstva. Pričakujemo, da bo GZS odločno spodbujala mednarodno primerljivost slovenskega visokega šolstva in njegovo odličnost pri razvijanju znanj in kompetenc za prihodnost.« »Ključna usmeritev zbornice je povezovanje in pripravljenost za sodelovanje v dobro vseh za optimistično prihodnost. Pomembno se nam zdi strateško načrtovanje vključevanja zainteresiranih članov zbornice v delovne skupine, ki se oblikujejo na različnih področjih delovanja zbornice, za sodelovanje z zunanjimi deležniki. V zvezi s tem pričakujemo jasno zastopanje interesov članov zbornice pri oblikovanju politik,« pojasni in dodaja: »Pri povezovanju GZS z vlado, izobraževanjem in znanostjo pričakujemo od vodstva GZS odločno usmeritev za enakopravno vključevanje zasebnih izobraževalnih in raziskovalnih ustanov, ki jim je bilo doslej sodelovanje onemogočeno.«

GZS mora odločno spodbujati mednarodno primerljivost slovenskega visokega šolstva.

»Sodelovanje z delodajalci in vključevanje socialnega dialoga je ključno za spodbujanje trajnostnih delovnih odnosov, ki temeljijo na spoštovanju in razumevanju. Posvečanje pozornosti delodajalskim vsebinam se mi zdi pomembno, saj zagotavlja pravno podporo pri zaposlovanju, delovni zakonodaji, razvoju kadrov in izobraževanju ter izboljšuje poslovno okolje,« našteje.