Shrani za kasnejše branje.
Skupina stroka.si z dvema uspešnima koroškima podjetjema vzpostavlja štipendijski sklad, katerega namen bo zadrževati mlado delovno silo na Koroškem.
Darja Kocbek
Med mladimi je še zmeraj precej ukoreninjeno prepričanje, da koroška podjetja potrebujejo samo nizko kvalificirane delavce. »To ni res. Tudi mi vsakoletno odpiramo nova delovna mesta, s katerimi se še nikoli prej nismo srečali,« nam je pojasnil Žan Pritržnik, direktor podjetja Lesoteka. Zaradi tega so dobrodošli karierni sejmi. Predstavniki Lesoteke so se enega kot člani GZS – Koroške gospodarske zbornice prvič udeležili lani. Na teh sejmih mladi pogosto prvič izvedo, kako različno paleto poklicev potrebujejo podjetja.
Stopnja registrirane brezposelnosti je bila v koroški statistični regiji v 2023 šesta najnižja med vsemi 12 statističnimi regijami. Znašala je 5,1 %, kar je bilo rahlo nad povprečjem Slovenije (5 %).
Pripravila Analitika GZS
»Presenečeni so nad dejstvom, da tudi kot lesno podjetje potrebujemo pravnika ali informatika. Naj navedem kot zanimivost, da je pri nas zaposlena tudi profesorica slovenščine, ki dejansko opravlja svoj poklic v okviru pridobljene izobrazbe. To samo priča o širini potreb po kadrih in načinu dela ter poslovanja,« pravi Žan Pritržnik. Že v času šolanja bi bilo tako po njegovih besedah potrebno mladim večkrat predstaviti, kakšno delovno silo podjetja dejansko potrebujejo.
Po požaru, ki jih je doletel v zadnjih dneh leta 2022, so bili v Lesoteki primorani obnoviti proizvodnjo in procese. »Počasi, a vztrajno, se v podjetju preoblikujemo v avtomatizirano/robotizirano proizvodnjo,« razlaga direktor. Za zaposlitev v primarni proizvodnji predelave lesa iščejo kader z dodano vrednostjo znanja in izkušnjami z lesne industrije, za nove proizvodnje linije, ki jih poganjajo roboti, avtomatski stroji in avtomatizirane linije, pa tudi kader tehničnih smeri (strojnike, tehnike, inženirje). »Bližina Avstrije nas vsakič znova prisili, da svoj posel razvijamo v smer, ki pomeni tudi za naše delavce boljše pogoje dela, vedno boljše plačilo in ostale bonuse,« razloži Žan Pritržnik.
Žan Pritržnik, direktor podjetja Lesoteka, pravi, da bi morali mladim večkrat predstaviti, kakšno delovno silo podjetja dejansko potrebujejo.
Foto: Darko Pavlović
Ob načrtovanju vsakoletnega poslovanja se v Lesoteki osredotočajo tudi na večanje dodane vrednosti na zaposlenega. Zavedajo se, da bodo lahko le tako delavcu nudili prijazno, stimulativno okolje, dobre pogoje dela in več od tega, kar nudi konkurent, ko se delavec odloča za menjavo delodajalca. »V podjetju smo že od leta 2021 lastnik krovnega certifikata Družbeno odgovoren delodajalec, ki nas prav tako sili k izpolnjevanju in boljšanju pogojev dela za vse nas. Na podlagi certifikata vsakoletno sprejemamo nove ukrepe na področju izboljšanja pogojev dela, za lažje usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, za urejeno kadrovsko proceduro znotraj podjetja, za zdravje na delovnem mestu,« pojasnjuje Žan Pritržnik.
Lesoteka je družini prijazno podjetje
S pomočjo sistematizacije imajo po njegovih besedah v Lesoteki strukturirana delovna mesta in plačni sistem, s katerim ima podjetje jasno organizacijsko strukturo, kar daje delavcem določeno varnost in preglednost. »Določene pravice imamo urejene ugodneje od zakonske in kolektivne osnove in smo zelo družini prijazno podjetje,« pojasnjuje direktor.
Koroška regija je po njegovem prepričanju izredno zanimiva za mlade delavce z družino. »Majhnost regije ima za mlade družine zagotovo veliko prednost. Tukaj gre velika zahvala tudi lokalnim skupnostim in občinam, ki skrbijo za razvoj mesta, kar veliko pripomore k temu, da se družine v njih dobro počutijo in imajo za visoko kakovost življenja razvite vse institucije in infrastrukturo (bolnišnice, šole, trgovski centri),« pojasnjuje Žan Pritržnik.
V 2023 je bilo v koroški statistični regiji v povprečju 1.563 brezposelnih, kar je bilo za 237 oseb oz. za 13,1 % manj kot leta 2022 (1.653 oseb v prvih dveh mesecih 2024).
Pripravila Analitika GZS
Beg možganov v večja mesta, ki se zgodi s študijem, so zmanjšale visoke cene nepremičnin, ki mladim družinam onemogočajo, da si tam ustvarijo družine in kakovostno življenje. Velikokrat se tudi zaradi tega vračajo nazaj domov. Pri odločanju, kje si ustvariti dom, v zadnjem času postaja vse bolj pomembna bližina narave, zdrava prehrana, možnost gibanja. »To je v regiji, kot je naša, zagotovo veliko bolj na dosegu roke kot v večjih mestih – tako z vidika cen kot tudi razdalje,« razlaga Žan Pritržnik.
V podjetju Lesoteka preoblikujejo proizvodnjo v avtomatizirano in robotizirano. Posel razvijajo tako, da tudi za delavce prinaša boljše pogoje dela.
Foto: Lesoteka
V okviru skupine Lesoteka podjetje Lesoteka IP d.o.o. zaposluje 16 invalidov in ima status invalidskega podjetja. To je za invalide, ki živijo v lokalnem okolju, najpomembnejša možnost zaposlitve. »Naše podjetje zaradi prilagajanja pogojev in prilagoditve načinov dela, ureditve delovnih mest ter časa in kraja dela, izpolnjuje posebne kriterije in pomembno prispeva k vključenosti in večji socializaciji invalidov.Hkrati vsi naši poslovni partnerji ob poslovanju z našim podjetjem uživajo določene ugodnosti (nadomestna izpolnitev kvote) v zameno za podpiranje dela invalidov. Na takšen način najranljivejše skupine oseb neposredno vključujemo v naše podjetje,« razlaga Žan Pritržnik.
Skupina stroka.si išče kadre s področja programiranja in poslovne tehnologije
Sandi Markon, lastnik in direktor Skupine stroka.si, pojasnjuje, da se v podjetju v letošnjem letu osredotočajo na pridobivanje kadrov s področja programiranja in poslovne tehnologije. Primanjkuje jim predvsem strokovnjakov, ki bi bili usposobljeni za razvoj in implementacijo digitalnih rešitev. Glavni razlogi za pomanjkanje so predvsem odseljevanje mladih iz regije zaradi omejenih možnosti kariernega napredovanja ter privlačnost večjih tehnoloških centrov, kjer se ponujajo boljše priložnosti za razvoj.
V letu 2023 so delodajalci na Zavodu za zaposlovanje povpraševali po 4.156 zaposlenih (30 % od teh v predelovalnih dejavnostih; 21 % v zdravstvu in socialnem varstvu, 16 % v izobraževanju, 7 % v prometu in skladiščenju).
Pripravila Analitika GZS
V Skupini stroka.si po besedah Sandija Markona izvajajo več ukrepov za pridobivanje potrebnih kadrov. Aktivno sodelujejo s študentskimi organizacijami in izobraževalnimi ustanovami na Koroškem in Štajerskem. Sodelujejo na kariernem sejmu, ki ga organizira GZS Koroška gospodarska zbornica, in tam izpostavljajo možnosti zaposlitve v podjetju. »Poleg tega ponujamo prakse in nudimo mentorstvo za mlade strokovnjake. Vsako leto organiziramo tudi dan odprtih vrat, kjer gostimo dijake in študente, jim predstavimo področje delovanja našega podjetja ter možnosti sodelovanja,« pravi direktor.
Na dnevih odprtih vrat dijakom in študentom predstavljajo delovanje in tudi možnosti sodelovanja, pravi Sandi Markon, direktor Skupine stroka.si.
Foto: Skupina stroka.si
Po oceni podjetja, ki ga vodi, bi bilo ključno izvesti več ukrepov za zadržanje mladih na Koroškem in privabljanje mladih kadrov iz drugih območij Slovenije. Koraki v pravo smer bi bili aktivno sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji, ponudba atraktivnih kariernih možnosti ter razvojnih programov. »Ravno v tem času z dvema uspešnima koroškima podjetjema vzpostavljamo štipendijski sklad, katerega namen bo zadrževati mlado delovno silo na Koroškem,« je dejal Sandi Markon.
V Skupini stroka.si so se po njegovih besedah s kadrovskimi izzivi že uspešno spopadli z nekaterimi ukrepi, kot je denimo uvedba prožnega in hibridnega delovnika, kar omogoča boljšo uskladitev delovnega ter zasebnega življenja.
Vključevanje ranljivih skupin je v današnjem času izjemno pomembno
V Skupini stroka.si so prav tako prepričani, da je vključevanje ranljivih skupin v današnjem času izjemno pomembno, ob tem pa ugotavljajo, da v Sloveniji še vedno primanjkuje ustrezne pozornosti in pristopov na tem področju. »Kot del koroške regije se trudimo aktivno sodelovati pri projektih, ki omogočajo vključevanje ranljivih skupin, saj verjamemo, da je to ključno za trajnostni razvoj in napredek regije ter družbe kot celote,« razlaga Sandi Markon.
V sodelovanju z drugimi koroškimi podjetji si v Skupini stroka.si prizadevajo omogočiti čim večje vključevanje ranljivih skupin, tako z izobraževanjem, motivacijo kot tudi vključevanjem v vseživljenjsko učenje. »Zavedamo se, da je to dolgoročna naložba v boljši jutri in bolj enakovredno družbo, kar je za nas najpomembnejše,« pojasnjuje direktor.
Med ukrepi za izboljšanje kakovosti življenja na Koroškem je po njegovih besedah na prvem mestu vsekakor ureditev prometne povezave z osrednjo Slovenijo in drugimi slovenskimi regijami. Ključnega pomena je gradnja tretje razvojne osi in vključitev Koroške v avtocestno omrežje. Poleg tega je pomembno zagotoviti stanovanja po dostopnih cenah in razviti boljše prenočitvene kapacitete. »V Skupini stroka.si imamo resne težave, ko nas obiščejo poslovni partnerji in jim je potrebno zagotoviti primerna prenočišča,« opozarja Sandi Markon. Sicer pa živahno družbeno-kulturno življenje in možnosti za rekreacijo ter prosti čas še dodatno ustvarjajo okolje, ki spodbuja inovativnost, gospodarski razvoj in privablja mlade strokovnjake na Koroško.
Skupina stroka.si aktivno sodeluje z izobraževalnimi ustanovami na Koroškem in Štajerskem, ponuja prakse in nudi mentorstvo za mlade strokovnjake.
Foto: Skupina stroka.si
V podjetju GRAMMER Automotive Slovenija letos zaradi iztekov projektov ne načrtujejo zaposlovanja, primanjkovalo pa jim je predvsem moške delovne sile za nekatera dela v proizvodnji in logistiki, nam je povedal direktor Darjan Pušnik. Ukrepov za zaposlovanje letos ne načrtujejo, saj delajo načrt presežkov. Ker delovne sile niso potrebovali, tudi projekta za vključevanje ranljivih skupin niso uporabljali.
V podjetju UR-NA malo lažje najdejo nove sodelavce
Srečko Černjak, direktor podjetja UR-NA, nam je pojasnil, da bo letošnje leto za podjetje, ki ga vodi, leto potrpežljivosti in previdnosti. To velja tudi za področje zaposlovanja, kjer še vedno beležijo največji manko pri strokovnem kadru za proizvodnjo (tako visoko usposobljenem kot tudi pri kadru za manj zahtevna proizvodna dela). Se pa stanje pri iskanju kadra mogoče malo izboljšuje po lanskem »poplavnem« krču in se povečuje fluktuacija zaposlenih v regiji, tako da v podjetju zadnji čas malo lažje najdejo nove sodelavce.
»Ker večino povpraševanja po kadrih v regiji generira kovinsko predelovalna industrija, ki je v celotni regiji zelo močna in je verjetno največji zaposlovalec na Koroškem, je tudi za nas iskanje kadrov precej zahtevno, saj izdelava vzmeti spada v kovinsko-predelovalno panogo. Rešuje nas edino naša velikost, saj nimamo konstantnih in večjih potreb,« pojasnjuje Srečko Černjak.
Največ je bilo v 2023 povpraševanja delodajalcev po naslednjih poklicih: strokovni sodelavci za zdravstveno nego (226), čistilci, strežniki in gospodinjski pomočniki ipd. v uradih, hotelih in drugih ustanovah (208), strugarji ipd. (168), delavci za preprosta dela v predelovalnih dejavnostih, d. n. (168), vozniki težkih tovornjakov in vlačilcev (144), natakarji (127), bolničarji negovalci v zavodih (116) itd.
Pripravila Analitika GZS
Ker potrebe podjetja po kadrih niso konstantne, jih poskušajo iskati sami – prek socialnih omrežij in tudi priporočil, z direktnim nagovarjanjem. »Iščemo pač bolj osebni pristop in agencij trenutno ne uporabljamo. Udeležujemo se lokalnih kariernih sejmov, največ truda pa seveda vlagamo v to, da kader, ko je enkrat pri nas, tu tudi ostane, raste z nami in se aktivno vključi v kolektiv,« je povedal Srečko Černjak.
Mlajši, to po njegovih besedah ni samo mladina, gledajo na svojo kariero in zaposlitev danes precej individualno in racionalno, kar je v skladu z načinom delovanja celotne družbe. Če bodo regija in posamezne občine dovolj smelo in pogumno skupaj ustvarjali spodbudno in privlačno bivalno okolje (bivanjsko infrastrukturo, potrebam mlajše generacije prilagojeno prijazno predšolsko varstvo ter kakovostni primarni in sekundarni šolski sistem, kakovostno širokopasovno infrastrukturo ter omogočanje kakovostne kulturne in športne ponudbe in s tem povezano infrastrukturo), bodo tudi ostali deležniki lažje naredili vsak svoj del naloge. Naloga podjetij pri tem je, da ustvarjajo kakovostna delovna mesta. »Nastajajoča nova cestna povezava je lahko tudi velika priložnost, da postane Koroška bivanjsko zanimiva za mlade, saj ni enosmerna in en pas vodi tudi na Koroško – če bomo seveda kot celotna regija to znali prepoznati in izkoristiti,« pravi Srečko Černjak.
V podjetju UR-NA izvajajo več aktivnosti tudi na področju vključevanja ranljivih skupin. Zaposlujejo invalide, sklepajo partnerstva s podjetji in inštitucijami, ki takšnim osebam omogočajo delo. Za »outsourcing« storitev po besedah direktorja zelo veliko uporabljajo invalidska podjetja in tako posredno omogočajo delo oziroma zaposlitev osebam iz ranljivih skupin.
V koroški regiji je bilo v 2023 (merjeno po regiji delovnega mesta) 25.662 delovno aktivnih oseb, kar je bilo 48 oseb oz. za 0,2 % več kot v letu 2022. Število zaposlenih pri pravnih osebah oz. s. p. je bilo ta čas višje za 32 oseb in samozaposlenih za 16 oseb. Koroška regija je v 2023 zaposlovala (merjeno po regiji delovnega mesta) 2,7 % vseh delovno aktivnih oseb v Sloveniji.
Pripravila Analitika GZS
Koroška ponuja okolje za kakovostno življenje
Karmen Sonjak, direktorica Regionalne razvojne agencije za Koroško (RRA Koroška), pravi, da bi se bilo treba osredotočiti na celotno področje socialnega in zdravstvenega varstva za vse skupine prebivalstva ter spodbujati razvoj skupnostnih oblik oskrbe. Pridobiti bi morali podporo za razvoj prepoznanih perspektivnih dejavnosti v regiji s krepitvijo kompetenc za rast in razvoj – vlaganja v razvojne projekte in perspektivne dejavnosti, ki lahko omogočijo ustvarjanje trajnostnih delovnih mest (kovinsko-predelovalne dejavnosti, novi materiali in tehnologije, trajnostni in naravi prijazen turizem, gozdarstvo in lesna predelava, kmetijstvo …). Po uradnih podatkih urada Umar regija po izbranih kazalnikih kakovosti življenja ponuja okolje za kakovostno življenje.