Shrani za kasnejše branje.
Ob velikih spremembah načina dela v podjetjih in na trgu v Sloveniji preveč radi počakamo na primere iz tujine, kar izgleda varneje, a ne privede na prve konkurenčne pozicije.
Mateja Jordan
Podjetja na trgu in v dobavnih verigah so stopila v obdobje precejšnjih sprememb. To se zgodi približno vsakih 10 let, tokrat bo malo globlje. »Naloga nas svetovalcev je, da jih pravočasno prepoznamo in sodelujemo pri oblikovanju novih praks,« pravi Borut Potočnik, svetovalec s področja strategije in upravljanja.
Prvi so zmagovalci
Kadar pride do večje spremembe okoliščin na svetu, to spodbudi tudi drugačno delovanje podjetij, zato je treba spremljati njihov način delovanja, predvsem z vidika svetovalcev, pojasnjuje Borut Potočnik, sicer tudi predsednik Upravnega odbora Zbornice svetovalnih in storitvenih dejavnosti GZS. Strategije se vežejo na vse krajši rok, namesto klasičnih strategij se uveljavlja preigravanje scenarijev in stalno prilagajanje poslovnih modelov kot proces – razlog je večdimenzionalno stalno spreminjanje zahtev poslovnega okolja.
.jpg)
Bodoče trende lahko predvidimo, korak naprej pa ni tako rizičen, kot radi mislimo, poudarja Borut Potočnik.
Foto: osebni arhiv
»Sam sem v navezi z evropskimi svetovalci, sledim aktualnim člankom in iščem teme, ki bodo zanimive v prihodnosti,« svojo strategijo opisuje strokovnjak z več kot 35-letnimi izkušnjami v svetovalni dejavnosti. Po njegovih besedah se večje spremembe dogodijo približno na vsakih deset let, tako tudi v letu 2024 opažajo spremembe v globljih smernicah. »V obdobju po epidemiji koronavirusa prihaja do večjih sprememb v svetovnih gibanjih dobave, logistike, drugačnega značaja blagovnih znamk itd., kar za svetovalce pomeni, da morajo te novosti predelati in začeti delati s podjetji, ki jih sprejemajo.«
Prvi uporabniki bodo kot vedno zasedli prve konkurenčne pozicije, saj za novosti večinoma še ni izdelanih in utečenih metodologij. Ko bodo razvite metode, pa bo za vse sledilce to pogoj konkurenčnega obstanka. Nov koncept ne izrine prejšnjega, ampak ga nadgradi, pojasnjuje sogovornik in kot krovne koncepte zadnjih 50 let izpostavlja produktivnost, kakovost, vitkost, agilnost, inovacije in talente. »Tisti, ki so z njimi začeli prvi, so bili v tistem obdobju zmagovalci, kasneje pa so sodelovali tudi pri pripravi ustreznih metod dela, kar jim je kot 'prvim posvojevalcem' zagotovilo tudi stabilnost vodilne pozicije v panogi,« pojasnjuje Potočnik.
Naloga svetovalcev je, da pravočasno prepoznajo spremembe in sodelujejo pri oblikovanju novih praks.
Sodelovanje namesto hierarhije
Ena od najočitnejših organizacijskih sprememb se kaže v izginjanju meja med oddelki in podjetji v dobavni verigi ter sobivanju strukture in procesa. Dosedanje transakcijsko delovanje v smislu, da nekomu nekaj naročiš in počakaš, da ti to dobavi oziroma opravi – tako med podjetji kot med zaposlenimi v nekem podjetju – se preobraža v tvorno sodelovanje. »Tovrstne odnose med podjetji in znotraj njih nadomeščajo odnosi dvosmernega sodelovanja. Pri prvem načinu običajno rezultati niso najboljši, saj vsakdo izpolnjuje naloge, da bo prejel plačilo ali bo nagrajen. Pri novem načinu sodelovanja pa se meje med naročnikom in dobaviteljem zabrišejo, saj sodelujeta in skupaj ustvarjata nekaj novega, kar prinaša drugačen rezultat,« eno od že precej uveljavljenih metod (vested) opiše Potočnik. Klasična hierarhija se tako v podjetjih preobraža v timsko delo, ko ljudje s svojimi prispevki sledijo zastavljenemu cilju, naredijo nekaj novega ali rešijo problem.
Kot opaža Borut Potočnik, to botruje transparentnosti oziroma odprtosti poslovanja. »Pri nas imamo že nekatere firme, ki delajo na transparentnosti – sodelavci ne poznajo samo cilja, pač pa so seznanjeni tudi s finančnimi rezultati, za katere si prizadevajo. Iz te transparentnosti lahko izhaja udeležba zaposlenih pri dobičkih ali celo razdrobljeno lastništvo. To zaposlenim daje dober občutek solastništva,« pravi Potočnik. Deležniki tako prevzemajo osrednjo pozornost namesto delničarjev, pomen pridobiva soudeležba sodelavcev.
Tržna pravila se prilagajajo novim generacijam
Strokovnjaki opažajo velike spremembe tudi pri tržnem vidiku oziroma načinu, kako kupci dojemajo neko blagovno znamko, zato se njihova ponudba končnim kupcem repozicionira glede na spremembe vrednot novih generacij; trženje se tako še bolj opira na potrebe in vrednote kupcev namesto na vrednote ponudnikov. »Nove generacije z drugačno nakupovalno kulturo na blagovne znamke gledajo zelo praktično. Ne kupujejo najcenejših stvari, ampak znajo presoditi, kaj je boljše na daljši rok in se za neko znamko odločajo v skladu s svojimi vrednotami. Zanašanje na tradicijo zato nudi manj stabilnosti kot v preteklosti in zahteva nenehno sprotno dokazovanje. Kupci stabilnih blagovnih znamk se segmentirajo na masovne kupce, ponovno pa se pojavlja segment butičnih kupcev, ki zahtevajo zares osebni pristop,« preobrat v razmišljanju sodobnega kupca razloži Borut Potočnik.
Preskok z UI je mogoč na kateremkoli področju
Sodelovanje in razmišljanje vseh sodelavcev v podjetju postaja vse pomembnejše tudi zaradi možnosti, ki jih ponuja umetna inteligenca (UI). Ta ima po Potočnikovem prepričanju najboljše rezultate tam, kjer ne predstavlja le avtomatizacije obstoječega procesa. Njen razvoj lahko po mnenju sogovornika predvidimo na primeru uvajanja prvih informacijskih sistemov v 80. letih 20. stoletja.
»Na začetku so znane procese, ki so jih prej delali 'na roko', avtomatizirali. Na trgu pa so zmagovali tisti, ki so vse razpoložljive podatke uporabljali na primer za statistiko, saj so bili prvi, ki so informatiko uporabili na pravi način. Enako je pri UI, kjer si večina podjetij poskuša z njo pomagati pri obstoječih sistemih; resnično uporabna pa bo šele takrat, ko bo nekdo z njeno pomočjo kreiral neke stvari, ki bi bile brez nje nemogoče,« pričakovanja uporabe UI na višjem nivoju oriše strokovnjak.
V Sloveniji zaostajamo v kulturi sodelovanja, hitrosti uvajanja resničnih in kakovostnih trendov, v kakovosti infrastrukture in kulturi nagrajevanja intelektualnega dela.
Po njegovem mnenju se tak preskok lahko zgodi v naslednjih desetih letih na kateremkoli področju, tudi na področju človeških virov. »Na podlagi prepoznavanja potreb in vedenja zaposlenih v večjih firmah bomo lahko ocenili, v katero smer bomo šli, kako bomo zaposlene angažirali za timsko delo …« predvideva Borut Potočnik in ponovno spomni na informatiko, ki je prodrla v vse poslovne funkcije podjetja.
»Informacijska tehnologija je povezala poslovne funkcije, UI pa jih lahko integrira. Informacijska tehnologija je ponudila izmenjavo podatkov med posameznimi poslovnimi funkcijami oziroma procesi, kar prej ni bilo mogoče, UI pa jih lahko poveže v eno celoto. Za zdaj večina želi z UI optimizirati posamezen proces, na integracijskem področju pa je le nekaj teoretičnih razmišljanj. Zelo redki pa v praksi presežejo dosedanje omejitve in jo uporabijo integrativno.«
V Sloveniji trendom sledimo le teoretično
»V Sloveniji radi pridobivamo znanje, še posebej s tehničnega področja, praktično pa zaostajamo v kulturi sodelovanja, v hitrosti uvajanja resničnih in kakovostnih trendov, v kakovosti infrastrukture, v kulturi nagrajevanja intelektualnega dela in znanja ter v stopnji zavesti,« o sledenju trendom pri nas pravi poznavalec svetovalne dejavnosti.
Ob velikih spremembah načina dela v podjetjih in na trgu, ki se zgodijo približno vsakih 10 let in smo jim priča tudi sedaj, v Sloveniji preveč radi počakamo na primere iz tujine, še opaža Potočnik. »To izgleda varneje, a ne privede na prve konkurenčne pozicije. Glede na zgodovinske izkušnje je bodoče trende mogoče predvideti, saj izhajajo iz pomanjkljivosti prejšnjih obdobij. Korak naprej pa ni tako rizičen, kot si radi predstavljamo.«
