Shrani za kasnejše branje.Januarja 2023 je bila sprejeta obnovljena in nadgrajena Slovenska strategija pametne specializacije (S5). Kaj jo razlikuje od S4?
Grit Ackermann, Center za projektno povezovanje, GZS; foto: Matic Grašič
Pametna specializacija je evropski koncept za regionalno usmerjeno inovacijsko politiko. Cilj je spodbujati širjenje novih tehnologij in znanja z univerz in raziskovalnih ustanov do malih in srednje velikih podjetij (MSP) na eni strani ter od velikih podjetij do MSP-jev in med MSP-ji na drugi strani, da bi se razvili potenciali na regionalni ravni po vzoru Silicijeve doline ali regije Emilia Romagna v Italiji.
Tako kot v obdobju 2014‒2020 bo pametna specializacija tudi v prihodnje glavno orodje za vlaganje iz naslova Evropskega sklada za regionalni razvoj. Za obdobje 2021‒2027 se je v nadgrajeni Strategiji pametne specializacije za glavni cilj zastavilo zeleni prehod, kar izraža tudi nadgradnja imena v S5 – Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije. Zeleni prehod se razume kot inovativno, nizkoogljično, digitalno in na znanju temelječo preobrazbo gospodarstva in družbe. Cilj S5 se ne razlikuje drastično v primerjavi s S4 (»prehod v zeleno in digitalno družbo«) in tudi pri izvajanju S5 bomo gradili na strukturi, vzpostavljeni v okviru S4, in sicer na strateških razvojno-inovacijskih partnerstvih (SRIP), ki ostajajo osrednji mehanizem »za usmerjanje osredotočenja prodornih, konkurenčnih gospodarskih področij v Sloveniji«. Koordinacija upravljanja S5 ostaja v rokah Ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj MKRR v sodelovanju s pristojnimi resorji.
Pametna specializacija ostaja glavno orodje za vlaganje.
Katere novosti prinaša obnovljena strategija?
Prva in mogoče najbolj pomembna novost je v tem, da smo nadgradili strategijo in da razvijamo obstoječe strukture naprej. To je vsekakor bolje, kot da z novim finančnim obdobjem postavljamo (spet) nov sistem. S tem zagotavljamo stabilnost in kontinuiteto in podpiramo, da se ekosistem razvija oziroma izboljšuje svojo zrelost na področjih, na katerih ima Slovenija primerjalne prednosti. Spremembe seveda so, a vidne na nižjih, detajlnejših ravneh. Krepila se bo vloga horizontalnih mrež (HOM) in ključnih omogočitvenih tehnologij (key enabling technologies KET). HOM IKT je v novi shemi prednostnih področij samostojno področje, tako da se je število SRIP-ov povečalo na 10.
Osrednji cilj pametne specializacije je zeleni prehod, ki se bo uresničil z znanjem in kompetencami ter orodji ključnih omogočitvenih tehnologij. Krovno raven ustroja S5 predstavlja 10 prednostnih področij, ki ustrezajo SRIP-om.
Vir: Slovenska strategija trajnostne pametne specializacije, verzija 1.0, jan. 2023
Trinivojska struktura prioritizacije S5
Novo je tudi, da je pametna specializacija vse bolj pomembna v okviru evropskih razpisov, kjer se iščejo sinergije in komplementarnost med regijami in njihovimi prednostnimi področji.
V okviru S5 želijo tudi hitreje in bolj fleksibilno reagirati na nove trende, jih integrirati v ekosistem S5 in jih ciljno usmerjeno podpirati s svežnji ukrepov. Večji poudarek bo tudi na spremljanju in vrednotenju učinkovitosti ukrepov.
Osrednji sveženj ukrepov S5 se bo delil na štiri vsebinska področja investicij za podporo:
- izboljšanje raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti ter uvajanje naprednih tehnologij,
- izboljšanje rasti in konkurenčnosti MSP-jev ter ustvarjanje delovnih mest v MSP-jih,
- razvoj znanj in spretnosti za pametno specializacijo, industrijsko tranzicijo in podjetništvo,
- digitalno preobrazbo.
Koliko denarja bomo namenili izvajanju S5?
Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR) je osrednji vir financiranja S5. Iz tega sklada bo za S5 na voljo 707,5 mio evrov. Največ denarja bo namenjenega izboljšanju raziskovalnih in inovacijskih zmogljivosti (58 %) ter rasti in konkurenčnosti MSP-jev (27 %). Temu denarju lahko dodamo sredstva slovenske udeležbe ter načrtovana integralna sredstva iz proračuna, kar je ocenjeno na 256 mio oziroma 408 mio evrov. Prav tako se pričakujejo komplementarne naložbe gospodarstva v skoraj enaki višini kot iz ESRR.
Iz Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR) bo za S5 na voljo 707,5 mio evrov.
Koliko tega denarja na koncu dobijo podjetja, raziskovalne ustanove ali SRIP-i in koliko se ga prelije v javne ustanove, ni jasno. Klub vsem namenom, da bi denar hitreje spravili tja, kjer bo najbolje investiran za krepitev inovativnosti, nizkoogljično, digitalno in pametno gospodarstvo, ni jasno, kdaj bo denar na voljo. Na podlagi izkušenj iz preteklega obdobja lahko ocenimo, da bo trajalo še nekaj časa.
»Podjetja morajo poznati S5, ker je to pogoj za črpanje sredstev iz kohezijske ovojnice,« pravi Marko Hren, vodja Sektorja za koordinacijo strategije pametne specializacije na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj (MKRR).
Več o SRIP-ih