Shrani za kasnejše branje.
Računovodske informacije imajo posebno vrednost tako za poslovne partnerje, državo in banke kot tudi za sama podjetja, ki se na njihovi podlagi odločajo o nadaljnjih ukrepih pri poslovanju.
Mateja Jordan
Računovodja ne pripravlja le zakonsko predpisanih poročil in davčnih obračunov, pač pa predvsem informacije, ki poslovodstvu pomagajo pri odločanju, poudarja Marija Tomc Muc, članica Upravnega odbora Zbornice računovodskih servisov (ZRS). Zato mora biti kvalitetna računovodska informacija pravočasna, dostopna, zanesljiva in razumljiva, računovodja pa ima pri njenem podajanju tudi pomembno svetovalno vlogo. »Če podjetnikom ne ponudimo določenih informacij in jih ne naučimo prepoznati njihove uporabne vrednosti za poslovno odločanje, jih ne bodo zahtevali,« pravi strokovnjakinja ter apelira tudi na državo, da z ustreznimi kontrolami kakovost računovodske informacije dvigne na višjo raven. Veliko računovodskih poročil se namreč naredi nestrokovnih v servisih ali celo pri neregistriranih posameznikih. »Če podjetje nima računovodskega servisa, ki mu lahko zagotovi več, kot je le knjiženje minulih poslovnih dogodkov, so posledice lahko zelo resne,« pa opozarja Neven Škrokov, direktor biroja za finančne storitve Crowe BFS.
»Dober računovodja je sposoben na podlagi podatkov iz preteklih poslovnih dogodkov pripraviti informacije za boljše odločitve v prihodnosti. To potrebujejo poslovodstvo, lastniki, zaposleni, financerji, poslovni partnerji in nenazadnje javnost,« pravi izkušena računovodkinja in davčnica Marija Tomc Muc in s tem kot zmotno predstavlja mnenje, da računovodje le obdelujejo podatke in delajo poročila o (razen za obdavčitev) nepomembnih preteklih dogodkih.
Država bi morala z ustreznimi kontrolami kakovost računovodske informacije dvigniti na višjo raven.
Za lastnike, zaposlene in kupce je bistveno predvsem vprašanje – kako stabilno je poslovanje podjetja, za dobavitelje in financerje pa – kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti. Seveda pa, poudarja Tomc Muc, enega ni brez drugega. »Če podjetje ne posluje stabilno, bo prej ali slej imelo težave pri izpolnjevanju obveznosti in obratno. Če ne izpolnjuje svojih obveznosti, se bo zamajala stabilnost,« opozarja sogovornica.
Ob dejstvu, da so sodobni informacijski sistemi sposobni generirati morje informacij, ogromno računovodskih kazalnikov in grafov, pa po njenem mnenju tudi na tem področju velja pravilo – manj je več. »Računovodja mora znati razbrati, kaj zanima posameznega bralca in mu ponuditi tiste informacije, ki jih potrebuje«.
Brez izobraženega kadra ni kvalitetne informacije
Naloga računovodje zato ni in ne bi smela biti samo priprava zakonsko predpisanih poročil in davčnih obračunov, temveč predvsem priprava informacij, ki poslovodstvu pomagajo pri odločanju, meni Tomc Muc, sicer tudi direktorica računovodskega podjetja Biro BONUS. Kvalitetna računovodska informacija mora biti pravočasna, dostopna, zanesljiva in razumljiva.
Sogovornica ne zapostavlja aktualne digitalizacije, toda brez predanega kadra, ki se nenehno izobražuje, po njenem ni mogoče zagotavljati informacije. »Digitalizacija in umetna inteligenca sta seveda stvarnost in pomoč, toda brez človeka sta brez pomena. Storitve, ki jih ponujajo računovodski servisi, so obsežne in praktično nemogoče je, da bi ena oseba obvladovala vse obsežne informacije, zakonodajo in procese,« je prepričana strokovnjakinja, ki s tem ne želi podcenjevati »one man band« računovodskih servisov, trdi pa, da se morajo za vzdrževanje ravni znanja in kompetenc povezovati s poklicnimi kolegi.
Pomanjkanje strokovnega kadra lahko vpliva na delo računovodskih servisov, saj brez njega ne morejo zagotavljati vseh storitev. Na drugi strani pa široko izobražen kader, ki ne vidi samo svojega področja, lahko daje boljše računovodske informacije, drug vidik na aktualno kadrovsko problematiko oriše Marija Tomc Muc.
Kakovost računovodske informacije je odvisna tudi od odnosa računovodje s stranko ter njunega medsebojnega zaupanja. Sogovornica ob tem poudarja: »Če podjetnikom ne ponudimo določenih informacij in jih ne naučimo prepoznati njihove uporabne vrednosti za poslovno odločanje, jih ne bodo zahtevali. Računovodja pa bo obsojen na suhoparno vnašanje podatkov v sistem, pripravo vedno enakih poročil ter strah, da ga bo digitalizacija izpodrinila,« pravi Tomc Muc. Prepričana je, da se strokovnjaku, ki zna prepoznati potrebe podjetnika in ga tudi naučiti, kaj potrebuje, to ne bo zgodilo.
Kakovost računovodske informacije je odvisna tudi od zaupanja med računovodjo in stranko, pravi Marija Tomc Muc.
Foto: osebni arhiv
Kontrole je premalo
Revizije v srednjih in velikih podjetjih imajo svojo vlogo pri kvaliteti računovodske informacije v večjih podjetjih; računovodskih poročil malih in mikro podjetij pa, razen FURS, ki gleda samo davčni vidik poročil, ne pregleduje nihče. »Razmejevanje med kratkoročnimi in dolgoročnimi postavkami, napihovanje prihodkov, nepravilna razvrščanja stroškov in prihodkov in še marsikaj ne zmanjšuje davčne osnove in zato praviloma ni predmet FURS kontrol,« pravi Marija Tomc Muc in meni, da bi bilo nujno vzpostaviti dodaten način kontrole, saj se veliko računovodskih poročil naredi v servisih, ki se nikoli ne izobražujejo; številne pa naredijo celo neregistrirani posamezniki.
Kazalnik zaupanja v oddelkih pravnih in računovodskih dejavnostih (M69) se je v tretjem četrtletju 2023 v primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta znižal za 5 odstotnih točk. Padec kazalnika zaupanja v dejavnosti je predvsem posledica padca povpraševanja, saj je v tretjem četrtletju 2023 v primerjavi s tretjim četrtletjem 2022 padlo za 11 odsotnih točk, pričakovano povpraševanje pa za 5 odstotnih točk.
Pripravila Analitika GZS
Vprašanje, ali je podlaga za odločitev vedno samo stroka, pa zadeva tudi velike servise. »Kvaliteta računovodske informacije za mala in mikro podjetja je prevečkrat odvisna samo od poslovne etike konkretnega računovodje. Ta se odloči, ali bo naredil nekaj, za kar ve, da ni v skladu s stroko, ali pa bo izgubil stranko. Računovodski servis pa mora tudi in predvsem preživeti na trgu,« je realna strokovnjakinja in meni, da takšne odločitve ne bi smele biti prepuščene posameznikom. »Mnogi smo prekinili poslovanje s stranko, ker nečesa nismo želeli narediti in potem videli v javno objavljenih podatkih, da je nekdo drug naredil prav to. In nič se ni zgodilo.«
V aktualnem sistemu ni regulacije poklica, računovodska poročila pa lahko pripravlja vsak, zato bi bili nujni drugi mehanizmi diferenciacije. »Gre za specifično področje in trg ni nujno dovolj hiter in tudi ne pravi 'sodnik'«,« ugotavlja Marija Tomc Muc in apelira na državo, ki bi lahko kakovost računovodske informacije dvignila na višjo raven z vzpostavitvijo kontrol, informiranjem in izobraževanjem ter razlikovanjem med kvalitetnimi računovodji in tistimi, ki to niso. Kontrole bi po prepričanju sogovornice pomagale tako bralcem izkazov kot servisom.
Preveč zakonov in premalo pojasnil
Večina računovodij v Sloveniji dela v skladu s Slovenskimi računovodskimi standardi, ki se spreminjajo, tako kot sama stroka in nenazadnje tudi poslovno okolje. Tomc Muc meni, da same spremembe standardov niso prepogoste in tudi ne takšne, da se računovodje ne bi mogli pripraviti nanje. »Slovenski inštitut za revizijo pri tem opravlja odlično delo tako s poenostavitvami standardov za mala in mikro podjetja kot z izobraževanji in pojasnili,« pohvali računovodkinja in kot bolj problematično izpostavlja zapletenost zakonodaje na drugih področjih, denimo pri obračunu plač.
Strokovne in zanesljive storitve lahko računovodski servisi zagotovijo le z izpolnjevanjem standardov strokovne usposobljenosti.
»Na obračun plače vpliva množica različnih zakonskih aktov in nekatere od teh zakonodaj so se spremenile tolikokrat, da je že zmanjkalo črk abecede za novele zakonov. Dodatno obračun plač zapletejo še sodbe sodišč, ki včasih na glavo obrnejo nekaj, za kar smo menili, da delamo prav leta in leta,« kritično ugotavlja Tomc Muc in meni, da bi morala biti ureditev plačnega sistema v prvi vrsti zaupana stroki in ne politiki ali interesnim združenjem. Računovodjem čas in energijo jemljejo tudi spremembe zakonodaje, pri katerih morajo čakati številna pojasnila. »Čez leta se sicer oblikuje praksa, toda računovodje se moramo odločiti danes.«
Posledice slabega računovodenja
Računovodski servisi lahko strokovne in zanesljive storitve zagotovijo le z izpolnjevanjem standardov strokovne usposobljenosti, zavarovanjem poklicne odgovornosti, IT varnosti in rednega izobraževanja. Po računovodskih standardih morajo računovodski izkazi prikazovati resnično in pošteno poslovno ter finančno stanje podjetja in uspešnost poslovanja. Ti podatki so namreč osnova za poslovne odločitve, za pripravo bonitetnih ocen, prijav na razne razpise in podobno. Čeprav je ponudnikov na trgu dovolj, se po kakovosti storitev lahko med seboj precej razlikujejo.
Sodelovanje med računovodskim servisom in poslovodstvom je še posebej pomembno v kriznih časih, poudarja Neven Škrokov, direktor biroja za finančne storitve Crowe BFS. »V slabših poslovnih letih je še bolj važno, kako prikažemo osnovne informacije: razmerje med kupci in dobavitelji, višino finančnih zadolžitev, razmerja finančnih obveznosti glede na ročnost uporabe sredstev, kapital za financiranje poslovanja, obračanje sredstev itd.,« našteva strokovnjak in predvideva možne posledice, če tega ne storimo ustrezno.
V oddelku pravnih in računovodskih dejavnostih (M69) je oktobra 2023 po mnenju podjetij poslovanje najbolj omejevalo pomanjkanje delovne sile (50 %) ter nezadostno povpraševanje (20%). Tretjina podjetij je poslovala brez omejitev, kar je za 9 odsotnih točk več kot oktobra lani.
Pripravila Analitika GZS
»Prepogosto se dogaja, da banke podjetje slabše bonitetno razporedijo in mu dajo manjši limit zadolževanja. To lahko pomeni manj posojila po višji obrestni meri. V najslabšem primeru ga odbor za kreditno presojo celo zavrne. Ob kandidaturi na razpisu za pridobitev evropskih sredstev pa lahko komisija za preverjanje uspešnosti podjetje zavrne zaradi slabega finančnega položaja ali zato, ker ne zadosti nekaterim osnovnim kazalcem, kot je dodana vrednost na zaposlenega.«
Letnih poročil, oddanih na AJPES, pa praviloma ni mogoče popravljati za nazaj. Zato je krizni čas morda priložnost, da se malenkost bolje poglobimo v svoje lastno poslovanje ter izkazovanje rezultatov poslovanja in med drugim ugotovimo, ali imamo računovodski servis, ki nam bo zagotovil več kot le knjiženje minulih poslovnih dogodkov,« z nasvetom podjetnikom zaključuje Neven Škrokov. Skrbno izbran računovodski servis pomeni varnost, saj nudi celovito podporo in svetuje podjetjem, spoštuje zaupnost podatkov in se prilagaja potrebam strank.
Trajnostno poročanje
Špela Kumelj, predstavnica ZRS v Evropski zvezi računovodij in revizorjev za mala in srednje velika podjetja, opozarja še na skorajšnje spremembe na področju poročanja o trajnostnosti, ki bodo močno vplivale na delo računovodij in so povezane tudi s kvaliteto njihovih informacij. »V zadnjih nekaj letih so se razmere na tem področju hitro spreminjale, s sprejetjem Direktive o poročanju podjetij o trajnostnosti (Direktiva CSRD) pa se bo tovrstno poročanje še spremenilo in razširilo,« napoveduje Kumljeva, tudi direktorica in lastnica računovodskega servisa REGISTRATOR.
Direktivo CSRD, veljavno od začetka letošnjega leta, sedaj članice EU prenašajo v svojo lokalno zakonodajo. Po pojasnilu sogovornice direktiva podpira Evropski zeleni sporazum in niz ukrepov, zasnovanih za prehod EU v trajnostno, sodobno in konkurenčno gospodarstvo, obenem pa posodablja ter krepi pravila poročanja glede okoljskih, družbenih in upravljavskih informacij.
Na delo računovodij bodo močno vplivale spremembe na področju poročanja o trajnostnosti.
Evropski standardi poročanja o trajnostnosti
»Pri poročanju bodo morala podjetja upoštevati obvezne evropske standarde poročanja o trajnostnosti ESRS. Poročanje bo natančnejše, doslednejše in na ravni EU primerljivo, po zgledu finančnega in računovodskega poročanja. Posamezno podjetje bo moralo upoštevati standarde, ki so odvisni od njegove dejavnosti, velikosti in sektorja. Standardi bodo temeljili na dvojni pomembnosti – vplivu podjetja na ljudi in okolje ter vplivu področja trajnostnosti na uspešnost, položaj in razvoj podjetja. Letno poročilo bo predmet obvezne revizije,« podrobnosti razčlenjuje Špela Kumelj.
Kot še pojasnjuje, bo direktiva CSRD (z nekaj izjemami) veljala za vsa podjetja, ki kotirajo na reguliranih trgih na trgu EU, razen za mikro podjetja. Mala in srednje velika podjetja, ki kotirajo na borzi, bodo lahko v prehodnem obdobju – do leta 2028 – izkoristila možnost izvzetja. »Podjetja, ki k poročanju ne bodo zavezana, lahko poročajo prostovoljno. Najverjetneje pa bodo v poročanje in zbiranje nekaterih podatkov prisiljena posredno, kot dobavitelji večjih podjetij, ki bodo morala poročati podatke po celotni vrednostni verigi.« Podjetja bodo v skladu z Direktivo CSRD po posameznih fazah začela poročati za leto 2024.
V prvih osmih mesecih leta 2023 je bilo v razredu M69.200 6.680 delovno aktivnih oseb, od tega 5.280 zaposlenih pri pravnih in fizičnih osebah ter 1.400 samozaposlenih. Medletno je bilo višje za 1 %.
Pripravila Analitika GZS
Predlog ZGD-1M predvideva triletno prehodno obdobje
Direktiva CSRD se v slovensko zakonodajo prenaša s Predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1M). Kumljeva kot pomembna za računovodje izpostavlja predvsem predloga, da se bodo morala revidirana poročila oddajati na AJPES in biti v enotni elektronski obliki. »Predvideno je triletno prehodno obdobje, kjer podjetje lahko poda obrazložitev, če določene informacije niso dostopne po vrednostni verigi. Predlog ZGD-1M tudi bolj jasno definira vsebino poročila«.
Direktiva CSRD bo imela pomemben vpliv na način, kako podjetja pripravljajo in razkrivajo informacije o trajnostnosti. Špela Kumelj zato meni, da se morajo podjetja, ki bodo neposredno ali posredno zavezana k poročanju, nanj pripraviti. »Za podjetja je v prvem koraku pomembno natančno razumevanje standardov in njihovo upoštevanje. V naslednjem koraku pa upravljanje s podatki, o katerih mora podjetje poročati«.