Shrani za kasnejše branje.
Lobiranje je povsem legitimna dejavnost, preko katere interesne organizacije na formalen in pregleden način dostopajo do centrov odločanja o zadevah javnega pomena.
Nataša Tomažin, Pravna služba GZS
Kaj je lobiranje
V Sloveniji področje lobiranja ureja Zakon o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK)1, ki je bil sprejet leta 2010 in nato z novelami spremenjen v letih 2011 in 2020. Po ZIntPK je lobiranje delovanje lobistov, ki za interesne organizacije izvajajo nejavno vplivanje na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil pri obravnavi in sprejemanju predpisov in drugih splošnih aktov ter na odločanje državnih organov, Banke Slovenije, organov in uprav lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil o drugih zadevah, razen tistih, ki so predmet sodnih in upravnih postopkov, postopkov, izvedenih po predpisih, ki urejajo javna naročila, in drugih postopkov, pri katerih se odloča o pravicah ali obveznostih posameznikov.
Registriran/neregistriran lobist
ZIntPK ločuje med registriranim (profesionalnim) in neregistriranim (neprofesionalnim) lobistom. Registrirani lobist mora biti vpisan v register lobistov, ki ga vodi Komisija za preprečevanje korupcije. Svoje storitve lahko prosto ponuja na trgu ter zastopa interese katerekoli interesne organizacije, ki ga za to pooblasti.
Neregistrirani lobist pomeni izjemo od registracije. Ni se mu torej treba vpisati v register lobistov, vendar pa zanj velja omejitev, da lahko lobira samo za tisto interesno organizacijo, v kateri je bodisi zaposlen (v delovnem razmerju) bodisi je njen zakoniti zastopnik ali pa njen izvoljeni predstavnik.
Lobiranje omogoča, da se glasovi različnih interesnih skupin slišijo ter upoštevajo pri oblikovanju politik in zakonodaje.
Obveznosti neregistriranega lobista/interesne organizacije2
- Lobist se mora pred lobiranjem identificirati lobirancu ( ime in priimek, za katero interesno organizacijo lobira, navesti, ali je registriran ali neregistriran lobist).
- Lobist je dolžan pred lobiranjem predložiti lobirancu pooblastilo interesne organizacije za zastopanje (dolžnost ugotovitve statusa lobista je na strani lobiranca). Če je iz javne evidence (npr. AJPES) razvidno, da je lobist zakoniti zastopnik ali izvoljeni predstavnik interesne organizacije, za katero lobira, predložitev pooblastila ni potrebna. Pooblastilo je lobist dolžan predložiti lobirancu ne glede na obliko lobiranja (osebno, po elektronski poti, po pošti …). Iz pooblastila mora biti razviden obseg pooblastila za lobiranje.
- Lobist mora navesti tudi namen in cilj, za katerega lobira.
- Interesna organizacija mora do 31. januarja tekočega leta oddati poročilo o lobističnih stikih v prejšnjem letu. Poročilo je potrebno oddati preko elektronskega obrazca (https://registri.kpk-rs.si/registri/lobisticni_stiki/intorg_porocilo/).
Lobiranje ima v vsakodnevnem življenju še vedno negativno konotacijo. Pogosto je napačno razumljeno kot dejavnost, ki je sama po sebi prepovedana. Vendar je lobiranje povsem legitimna dejavnost in je pomemben del demokratičnega procesa. Omoogoča namreč, da se glasovi različnih interesnih skupin slišijo ter upoštevajo pri oblikovanju politik in zakonodaje.