Shrani za kasnejše branje.
Nacionalna strategija logistike naj Slovenijo usmeri v razvoj pametnega, trajnostnega in intermodalnega logističnega vozlišča, ki konkurenčno in varno izkorišča svojo lego na križišču ključnih evropskih prometnih koridorjev.
Mateja Jordan
Za razvoj logistike bodo v prihodnjih letih odločilni tako globalni kot regionalni trendi – pritisk na cene, pomanjkanje delovne sile ter naraščajoče potrebe po energentih krojijo poslovanje, hkrati pa postaja vse bolj dostopna in nujna uporaba naprednih tehnologij, zlasti umetne inteligence (UI), opozarjata Robert Sever, direktor Združenja za promet pri GZS, in Igor Žula, predsednik Slovenskega logističnega združenja. Kot napovedujeta, bo ob rasti potrošnje in okrevanju industrijske proizvodnje povpraševanje po logističnih storitvah še naraščalo.
Zeleni prehod kot osrednji razvojni izziv
Logistična podjetja bodo v naslednjem desetletju zaradi zakonodajnih zahtev in pričakovanj trga večino naložb usmerjala v trajnostne rešitve, predvsem v posodobitev voznih parkov in polnilno infrastrukturo za vozila in plovila. Letne investicije v trajnostne sisteme v logistiki naj bi znašale med 80 in 100 milijoni evrov.
To bo mogoče doseči le s celovito strategijo, ki vključuje razvoj multimodalnega transporta, elektrifikacijo cestnega prometa ter posodobitev in elektrifikacijo železniškega omrežja. Kot poudarja Robert Sever, visoki investicijski stroški in pomanjkanje ustrezne infrastrukture zahtevajo usklajeno delovanje države in gospodarstva.
Podjetja od države pričakujejo tudi spodbude za vlaganja v digitalizacijo in sodobne tehnologije, poenostavitev postopkov umeščanja logističnih objektov v prostor, hitrejše postopke za pridobivanje delovnih dovoljenj, izboljšanje izobraževanja kadrov ter zagotavljanje stabilnega in konkurenčnega davčnega okolja.
Stebri razvoja slovenske logistike
Ali bo Slovenija znala izkoristiti svojo strateško lego in razvojne priložnosti, je odvisno predvsem od države, soglaša Igor Žula. Evropska unija intenzivno vlaga v razvoj železniške infrastrukture in spodbuja intermodalni transport, povpraševanje po logističnih storitvah narašča, vprašanje pa je, kako uspešno bomo te priložnosti pretvorili v konkurenčno prednost.
Sever spomni, da je preusmerjanje transporta na železnice ključno tudi za doseganje okoljskih ciljev, saj zmanjšuje obremenitve in hkrati povečuje zmogljivost prevoza. Spodbujanje uporabe električnih in vodikovih vozil in razvoj alternativ cestnemu prometu pa zahtevata usklajene nacionalne ukrepe, skladne z evropskimi cilji trajnostne mobilnosti.
Gradnja multimodalnih logističnih centrov ter povezovanje z evropskimi koridorji TEN-T 5 in 10 bosta okrepila vlogo Slovenije kot tranzitnega in distribucijskega vozlišča ter izboljšala pretočnost tovornih tokov, napoveduje predsednik Združenja za promet. Za konkurenčnost slovenske logistike pa bo nujna predvsem krepitev povezav med Luko Koper, železniškim omrežjem in avtocestnim križem.
Razvoj logistike po njegovih besedah zahteva tudi učinkovitejšo rabo prostora z oživljanjem degradiranih območij in hitrejšimi investicijskimi postopki ter reševanje kadrovskega primanjkljaja z usmerjenim izobraževanjem in krepitvijo digitalnih kompetenc. Prihodnost bo krojila tudi odpornost oskrbovalnih verig, ki temelji na močnejših lokalnih in regionalnih povezavah ter prilagodljivosti na globalne izzive.
Za prihodnost logistike bo ključen tudi preboj v digitalizaciji
Vlaganja v digitalno transformacijo in hitro uvajanje sodobnih tehnologij so nujna za ohranjanje konkurenčnosti slovenskih logističnih podjetij, uvedba enotnega vstopnega okna pa bi bistveno poenostavila pretok informacij, poudarja Robert Sever.
Kar 70 odstotkov podjetij namerava v naslednjem desetletju vložiti od pet do deset odstotkov letnih prihodkov v pospešeno digitalno preobrazbo in napredne UI sisteme, obenem pa avtomatizacija in uporaba umetne inteligence v skladiščih postajata nujni zaradi pritiska na zniževanje stroškov, pomanjkanja kadrov in potrebe po večji agilnosti oskrbovalnih verig.
Žula ocenjuje, da je na področju tehnološke in digitalne modernizacije logistike še veliko neizkoriščenega potenciala, saj skladiščni procesi še vedno slonijo na klasičnih sistemih, uporaba avtomatizacije, robotizacije in umetne inteligence pa je omejena. Po njegovem mnenju bi morala država digitalno preobrazbo pospešiti z višjimi spodbudami in davčnimi olajšavami.
Brez enotnega vstopnega okna ne bo tekočih logističnih tokov
Zaradi vse strožjih zahtev nadzornih organov EU tudi v Sekciji pristaniških špediterjev že dolgo opozarjajo na potrebo po povezovanju vseh členov logistične verige v enotno digitalno platformo – enotno vstopno okno (single window). »Le tako bo mogoče z obstoječimi viri zagotavljati pravočasne in zanesljive informacije, potrebne za tekoče odpreme tovora,« je prepričan predsednik sekcije in direktor podjetja Fining Čedomir Bojanić. Slovenija ima zaradi svoje lege in velikosti odlično priložnost, da postane zgled učinkovitega upravljanja informacij v logistiki, žal pa za izvedbo trenutno ni politične volje.
Od digitalizacije si vsi obetajo vitkejše procese, manj birokracije in hitrejši pretok blaga, praksa pa je precej bolj neambiciozna, ugotavlja Bojanić, tudi zaradi počasnega tempa, ki ga narekuje EU. Avtomatizacija, ki je odvisna predvsem od odločitev logističnih podjetij, se zato razvija hitreje, njen glavni pospeševalec pa je e-trgovina. Pričakovanja glede UI so velika, zlasti pri ponavljajočih se opravilih in analizi tveganj, vendar se je treba ob njenem uvajanju zavedati tudi morebitnih negativnih vplivov na procese in podatke, opozarja.
Širitev obveznosti EU na področju nadzora uvoza in izvoza povečuje tudi zahteve naročnikov v pristaniški logistiki, ob njihovem skromnem strokovnem znanju in širjenju nalog carinskih zastopnikov pa postaja kakovost svetovanja vse večji izziv, še dodaja Čedomir Bojanić. Po njegovem bi bilo zato smiselno okrepiti vlogo carinskih zastopnikov in ponovno uvesti licence, saj odgovornost kljub tehnologiji in UI tudi v prihodnje ostaja na ljudeh.
Internacionalizacija kot vzvod rasti
Ob zelenem prehodu je za prihodnost logistike bistvena tudi internacionalizacija, poudarja Robert Sever. Logistična podjetja zato krepijo prisotnost in prepoznavnost na perspektivnih tujih trgih ter za pridobivanje novih poslov v povprečju namenjajo do enega odstotka letnih prihodkov. Širitev na mednarodne trge namreč ostaja eden glavnih vzvodov dolgoročne rasti in konkurenčnosti slovenske logistike.
Luka Koper: Prilagodljivost in odpornost, ključni konkurenčni prednosti
V Luki Koper se za zdaj uspešno soočajo z izzivi, ki preoblikujejo logistiko in dobavne verige in tako dokazujejo prilagodljivost in odpornost sistema, sposobnega hitrega odzivanja na spremenjene razmere. Kot poudarjajo, jim več namenskost in nevtralna drža omogočata hitro prilagajanje spremembam in učinkovito reševanje izzivov z lastnimi resursi.
Na logistiko in transport močno vpliva vse večja usmerjenost k trajnostnemu poslovanju, Luka Koper pa s svojo geografsko lego in trajnostno usmeritvijo prispeva k razvoju tako z okoljskega kot pogosto tudi z ekonomskega vidika optimalnejših logističnih rešitev. Pomembno vlogo igra razmeroma visok delež tovora, ki se v zaledje in iz njega prevaža po železnici, kar dodatno krepi pomen zelene logistike v oskrbovalnih verigah.
V prihodnjih letih bodo odločevalci pri izbiri transportnih in dobavnih poti vse večji poudarek namenjali zanesljivosti in odpornosti dobavnih verig, menijo v Luki Koper in ocenjujejo, da imajo kot prilagodljiv pristaniški sistem, z ustreznim znanjem in opremljenostjo, dobre pogoje za ohranjanje pomembne vloge v regionalnih in globalnih logističnih tokovih.
V prihodnjih letih bodo pospešili uresničevanje koncepta pametnega pristanišča (Smart Port) z vrsto projektov s področja digitalizacije in avtomatizacije, tesno povezanih s strateškimi infrastrukturnimi in okoljskimi naložbami ter usmerjenih v učinkovitejšo rabo virov, višjo produktivnost in zmanjševanje okoljskega vpliva. Med drugim so razvili sistem za pametno načrtovanje delovne sile, napovedne modele za izbiro tipa prevoza, simulacijski model raztovarjanja vozil na avtomobilskem terminalu ter 3D model pristanišča za nadgradnjo videonadzora. Poleg tega so oblikovali spletno platformo in mobilno aplikacijo za napredno upravljanje skladišča WMS.
Z visoko stopnjo digitalizacije, integracije sistemov med posameznimi členi logistične verige in prehodom na brezpapirno poslovanje se prilagajajo potrebam strank in luške operative, ob tem pa ne zanemarjajo kibernetske varnosti in zaščite pred tveganji, ki bi lahko resno vplivala na neprekinjeno delovanje pristanišča.
Avtomatizirane rešitve, od sodobnih skladišč do inteligentnih transportnih sistemov, pomagajo blažiti pomanjkanje delovne sile. Na fotografiji Intereuropin logistični center v Beogradu. Foto: Intereuropa
Digitalna orodja in UI za učinkovitejšo rabo virov in stroškovno stabilnost
Digitalizacija, umetna inteligenca in avtomatizacija že danes omogočajo natančnejše napovedovanje povpraševanja, boljše upravljanje zalog ter hitrejše in učinkovitejše procese, hkrati pa avtomatizirane rešitve, od sodobnih skladišč do inteligentnih transportnih sistemov, pomagajo blažiti pomanjkanje delovne sile, ugotavljajo v Intereuropi. Na pomenu pridobivata tudi trajnost, saj regulativa in pričakovanja naročnikov spodbujajo vključevanje ESG-načel v logistične rešitve, in krepitev odpornosti dobavnih verig v času geopolitičnih napetosti in podnebnih sprememb.
Z digitalnimi orodji in povezanimi podatki je lažje načrtovati, optimizirati poti, bolje upravljati zaloge in se hitreje odzivati na spremembe. V Intereuropi menijo, da bodo tudi v prihodnje imela konkurenčno prednost tista podjetja, ki bodo tehnologijo znala povezati s konkretnimi poslovnimi cilji strank in ustvarjati višjo dodano vrednost. Ob pomanjkanju kadrov in rasti stroškov bodo odločilni večja produktivnost, podprta tudi z digitalizacijo in avtomatizacijo, pametna raba podatkov ter vlaganja v znanje zaposlenih.