Shrani za kasnejše branje.
Izzivi v predelovalnih dejavnostih se odražajo tudi v regiji, ki je dobaviteljsko močno povezana z zahodnimi multinacionalkami.
Bojan Ivanc, CFA, CAIA, Analitika GZS
Gospodarska dinamika v 2. četrtletju 2025 je ostala visoka na Češkem, Hrvaškem in Poljskem, medtem ko je bila podpovprečna na Madžarskem, Slovaškem in v Romuniji, kjer bo verjetno nižja od 1 %. Blizu te meje bo zelo verjetno tudi Slovenija, saj je rast v 2. četrtletju le nadomestila padec iz prvega. Tudi gospodarska rast v Srbiji bo zelo verjetno v 2025 bližje 2 % kot 3 %. Avgustovski indeksi PMI v območju evra nakazujejo na okrevanje industrije, kar bi moralo biti ugodno za regijo, vendar zaupanje v predelovalnih dejavnostih, ki jih izračunava Evropska komisija, okrevanja ne potrjuje.
Hrvaška je v 2. polletju 2025 beležila 3,2-odstotno gospodarsko rast, kar je bilo nad pričakovanji in odraža močno turistično potrošnjo in investicijski cikel. Rast plač ostaja visoka (10 %) in podpira rast domače potrošnje. V 2. polletju naj bi se umirila rast potrošniških posojil, saj je Hrvaška narodna banka nekoliko poslabšala ekonomiko teh posojil poslovnim bankam. Hrvaška izrazito odstopa od regije po močnih gradbenih investicijah, kar dviguje tudi povpraševanja po podjetniških posojilih. V glavni sezoni je bilo število prenočitev gostov le nekoliko višje kot lani, izvoz blaga pa se sooča s šibkim povpraševanjem na izvoznih trgih, kot to velja za druge države v regiji.
Gospodarska dinamika v 2. četrtletju 2025 je ostala visoka na Češkem, Hrvaškem in Poljskem.
Romunija se sooča z najslabšimi javnimi financami, vendar za zdaj ohranja investicijsko oceno za svoj javni dolg. Nedavno jo je potrdil Fitch (BBB-, negativni izgledi). Država bo morala tako znižati javne izdatke in povečati davke, da bo ohranila zaupanje vlagateljev, kar bo razumljivo negativno vplivalo na gospodarsko rast, ki bo šibka v tekočem in naslednjem letu. Slovaška beleži negativne vplive slabše konkurenčnosti evropske avtomobilske industrije, slovaška vlada pa pripravlja paket za zniževanja primanjkljaja v letu 2026, kar bo verjetno imelo negativne vplive na dinamiko zasebne potrošnje. Vse države srednje Evrope pričakujejo pozitivne vplive večjih izdatkov za infrastrukturo v Nemčiji, delno tudi zaradi rasti izdatkov za obrambo. Na tem delu izstopa predvsem Poljska.
Aktualne napovedi o gibanju BDP v izbranih državah srednje in južne Evrope
|
Država |
2025 nap. |
2026 nap. |
|
Češka |
2,1 % |
2,1 % |
|
Madžarska |
0,8 % |
2,7 % |
|
Poljska |
3,3 % |
3,3 % |
|
Hrvaška |
2,8 % |
2,6 % |
|
Romunija |
1,0 % |
2,0 % |
|
Slovaška |
1,2 % |
1,8 % |
|
Slovenija |
1,3 % |
2,3 % |
|
Srbija |
2,8 % |
3,7 % |
Vir: Eastern European Consensus, avgust 2025
Aktualne napovedi o gibanju industrijske proizvodnje v izbranih državah srednje in južne Evrope
|
2025 nap. |
2026 nap. |
|
|
Češka |
1,2 % |
2,2 % |
|
Madžarska |
-1,7 % |
4,2 % |
|
Poljska |
1,7 % |
3,5 % |
|
Hrvaška |
3,1 % |
2,5 % |
|
Romunija |
-0,1 % |
2,5 % |
|
Slovaška |
-0,5 % |
2,8 % |
|
Slovenija |
0,6 % |
2,6 % |
|
Srbija |
3,8 % |
3,2 % |
Vir: Eastern European Consensus, avgust 2025