Shrani za kasnejše branje.
Zelene rešitve zahtevajo visoka začetna vlaganja, ki pa jih morajo v družbi Dars skrbno načrtovati, da ohranijo dolgoročno stabilnost sistema.
Nina Šprohar
Zdi se, da je gneča na slovenskih avtocestah vsako leto večja, vozniki pa imajo vse manj potrpljenja. Medtem ko so nekateri predlogi že padli na plodna tla in se zanje trenutno pripravljajo rešitve, pa so na drugih področjih načrti za reševanje problematike zastojev še vedno na mrtvi točki. Kljub temu član uprave družbe Dars, mag. Andrej Ribič, ni črnogled. Cilji, ki si jih je zastavila nova uprava, so resda ambiciozni, a verjame, da so dosegljivi.
Foto: Barbara Reya
Tudi to poletje je bil promet na slovenskih avtocestah močno povečan. Nekateri kraji ob avtocestah so bili ob vsakodnevni prometni konici povsem ohromljeni, izboljšanja pa, vsaj kratkotrajno, sodeč po prometni napovedi, še ni pričakovati. Kako boste pristopili k problematiki reševanja zastojev, kakšni so vaši načrti? Kaj vam pri tem predstavlja največjo oviro?
Zavedamo se, da so zastoji na slovenskih avtocestah velik izziv, še posebej na ljubljanskem obroču in avtocestnih vpadnicah nanj, kjer se križa veliko tokov prometa. Načrti za reševanje te problematike vključujejo nadgradnjo cestne infrastrukture, širitev avtocest z dodatnimi pasovi, izboljšano signalizacijo ter uporabo inteligentnih transportnih sistemov (ITS), ki omogočajo učinkovitejše upravljanje prometa. Pri tem pa se srečujemo tudi s pomembnimi prostorskimi in finančnimi izzivi.
Kje (poleg ljubljanskega obroča) gostota prometa najbolj raste?
V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo na avtocestnem omrežju zabeležili rast prometa na vseh glavnih avtocestnih odsekih v primerjavi z enakim obdobjem lani. Največjo rast, 6,2-odsotno, smo zabeležili na podravski avtocesti med Mariborom in Gruškovjem ter na dolenjskem avtocestnem kraku med Ljubljano in Obrežjem, kjer je promet narasel za 5,1 odstotka. To kaže na trend nadaljevanja rasti prometa na teh dveh krakih po vstopu Hrvaške v Schengen. Povečanje prometa smo zabeležili tudi na pomurski avtocesti, za 4,3 odstotka, na štajerski za 2,7 odstotka, na primorski za 1,9 odstotka, medtem ko je na gorenjski avtocesti porasel za 0,8 odstotka.
V prvih šestih mesecih letošnjega leta smo na avtocestnem omrežju zabeležili rast prometa na vseh glavnih avtocestnih odsekih v primerjavi z enakim obdobjem lani.
Zdi se, da se pri zelenem prehodu transport in logistika soočata z največjimi izzivi. Kako svoj košček v mozaiku k razogljičenju prometa prispevate na Darsu?
Zeleni prehod je ena izmed naših ključnih prioritet, a drži, da prinaša več izzivov. Prvi je prehod na bolj trajnostne materiale pri gradnji in vzdrževanju infrastrukture. Prav tako veliko delamo na spodbujanju uporabe električnih in drugih alternativnih goriv, kar zahteva razvoj polnilne infrastrukture na avtocestah. Pomemben izziv pa predstavlja tudi finančna vzdržnost teh naložb, saj zelene rešitve zahtevajo visoka začetna vlaganja, ki jih moramo skrbno načrtovati, da ohranimo dolgoročno stabilnost sistema.
Zeleni prehod lahko olajša tudi digitalizacija. Kaj ste v zadnjem času že dosegli na tem področju, kaj še pripravljate?
Na področju digitalizacije smo že naredili pomembne korake. Uvedba sistema DarsGo je prinesla popolno digitalizacijo cestninjenja za tovorna vozila. Prav tako smo nadgradili informacijske sisteme za upravljanje prometa in spremljanje stanja na avtocestah in hitrih cestah. V prihodnje načrtujemo uvedbo naprednih inteligentnih prometnih sistemov, ki bodo omogočali še boljše upravljanje prometa in optimizacijo pretočnosti. Naša vizija je popolna digitalizacija vseh procesov, vključno z izboljšanjem uporabniških storitev, kot so enostavnejši nakupi e-vinjet in drugih storitev.
Povečan promet tudi v oktobru
Turistična sezona se z začetkom šolskega leta ni končala, saj močan turistični promet traja tudi v septembru, če bo vreme ugodno, pa se lahko ta trend nadaljuje tudi v oktober, ocenjujejo na Darsu. Ob začetku šolskega leta poleg tega prihaja do prekrivanja turističnega in dnevnega prometa v konicah, kar pomeni večje obremenitve zlasti na cestah okrog večjih mest, izraziteje v jutranjih in popoldanskih urah, medtem ko sta ob koncih tedna in ponedeljkih še vedno bolj obremenjeni primorska in gorenjska avtocesta. Pred vrati pa je že oktober, ko se prične študijsko leto, ki bo še dodatno okrepilo prometne konice.
Kakšne pa so vaše dosedanje izkušnje z uvedbo Evropskega elektronskega cestninjenja?
Na področju evropskega elektronskega cestninjenja smo že dosegli precejšen napredek. Sistem DarsGo, ki temelji na elektronskem cestninjenju za težka tovorna vozila, je uspešen in omogoča brezstično plačevanje, kar pripeva k večji pretočnosti prometa in manjšim potrebam po fizičnih napravah za cestninjenje. Kljub temu se soočamo z izzivi, povezanimi z integracijo različnih evropskih sistemov, saj je harmonizacija cestninjenja na ravni EU zahtevna naloga, ki zahteva veliko usklajevanja med državami.
Naša vizija je popolna digitalizacija vseh procesov, vključno z izboljšanjem uporabniških storitev, kot so enostavnejši nakupi e-vinjet in drugih storitev.
Katere so Darsove ključne investicije, ki jim posvečate največ pozornosti?
Trenutno so naše najpomembnejše investicije usmerjene v širitev avtocestne infrastrukture. Med prioritetnimi projekti sta gradnja tretjega pasu na ključnih prometnih odsekih, kot sta štajerska in primorska avtocestna vpadnica na ljubljanski obroč, ter dokončanje gradnje druge cevi predora Karavanke. Izgradnja tretje razvojne osi prav tako predstavlja eno izmed naših največjih naložb. Poleg tega intenzivno vlagamo v izboljšanje varnosti na cestah, modernizacijo počivališč ter obnovo avtocestnega omrežja. Pomemben del investicij namenjamo tudi digitalizaciji in modernizaciji avtocestnega sistema, kar bo dolgoročno povečalo učinkovitost upravljanja avtocest.
Foto: Barbara Reya
Kdaj bomo na naših avtocestah dobili tretji pas?
Pridobili smo že soglasje za gradnjo tretjega pasu med Domžalami in Ljubljano, ki nam ga je letos poleti izdalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE). Povečanje kapacitete na tem odseku bo izboljšalo pretočnost in prometno varnost na štajerskem kraku ljubljanskih vpadnic. Po pravnomočnosti soglasja sledi razpis za pridobitev izvajalca gradbenih del. Z deli bi lahko pričeli spomladi 2025 in jih zaključili predvidoma sredi leta 2027. Hkrati čakamo na izdajo okoljevarstvenega soglasja za primorsko avtocestno vpadnico na ljubljanski obroč, za odsek med Ljubljano oz. razcepom Kozarje in Vrhniko, za katerega smo vlogo na MOPE ravno tako podali lani poleti. Osredotočamo se na najbolj obremenjene odseke, kjer bo širitev najbolj prispevala k izboljšanju pretočnosti prometa.
Tretji pas med Domžalami in Ljubljano bi lahko bil, če ne bo večjih zapletov, zgrajen leta 2027.
Naj tudi pojasnim, da je Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) tisto, ki določa strategijo glede gradnje avtocest, medtem ko je družba Dars odgovorna za izvedbo načrtov in upravljanje obstoječe infrastrukture. Zelo pomembno je, da v prihodnjih letih zgradimo tudi manjkajočih 20 kilometrov avtoceste med Izolo in hrvaškim Istrskim ipsilonom. Ta cesta je ključna za povezovanje Slovenije z Istro ter za izboljšanje prometne pretočnosti, krepitev gospodarskega sodelovanja in dostopnost obalnih regij.
Za kratek čas je zaživela tudi avtocestna policija, a je bila po zgolj dobrem letu delovanja ukinjena. Ocenjujete, da je takrat sodelovanje s policijo potekalo bolje kot danes?
Sam neposrednih izkušenj z avtocestno policijo nimam, ker je bila ukinjena že pred mojim prihodom. Sodelavci pa mi pravijo, da je bilo sodelovanje z avtocestno policijo dobro in je imelo pozitivne učinke. Omogočilo je boljše usklajevanje ukrepov za zagotavljanje prometne varnosti in hitrejše reševanje nesreč ter drugih incidentov na avtocestah. Prisotnost avtocestne policije je znatno izboljšala prometno disciplino in omogočila učinkovitejši nadzor nad dogajanjem na avtocestah. S policijo pa sicer v zadnjem času odlično sodelujemo in sproti rešujemo vso perečo problematiko, saj se oboji zavedamo, da takšna praksa prinaša koristi tako uporabnikom kot celotnemu sistemu upravljanja avtocestnega omrežja.
Prisotnost avtocestne policije je znatno izboljšala prometno disciplino in omogočila učinkovitejši nadzor nad dogajanjem na avtocestah.
Kakšne cilje si je zastavilo novo vodstvo Darsa?
Ambiciozne. Osredotočamo se na izboljšanje pretočnosti in varnosti prometa, širitev ključnih infrastrukturnih odsekov ter nadaljnjo digitalizacijo in trajnostno naravnanost poslovanja. Poleg tega želimo zagotoviti najvišjo kakovost storitev za uporabnike in delovati v skladu z evropskimi cilji trajnostne mobilnosti. Pomembno je tudi, da znižamo stroške vzdrževanja in optimiziramo porabo virov, obenem pa ostanemo inovativni in prilagodljivi glede na prihodnje potrebe prometa.
Zavedamo se, da je za dosego teh ciljev ključnega pomena sodelovanje in predanost vseh zaposlenih. Slogan »DARS smo ljudje« ni le geslo, ampak naša zaveza, da skupaj gradimo prihodnost. Veliko pozornosti zato namenjamo stalnemu izobraževanju, usposabljanju in razvoju zaposlenih. Naš cilj je, da skupaj s svojimi sodelavci razvijamo kompetence, ki nam omogočajo učinkovito soočanje z izzivi prihodnosti, ter zagotavljanje varne in zanesljive infrastrukture za vse uporabnike.
Verjamem, da lahko s sodelovanjem, inovativnostjo in vizijo ustvarjamo trajne rešitve, ki ne oblikujejo le cest, temveč povezujejo ljudi in gradijo temelje za prihodnje generacije.
Nadzorni svet Darsa je zadnjo članico trenutne uprave, Alenko Muhič, imenoval januarja letos. Poleg nje upravo slovenske družbe za upravljanje avtocest sestavljajo še predsednik David Skornšek ter člana Andrej Ribič in Rožle Podboršek, ki je hkrati tudi delavski direktor.
