Shrani za kasnejše branje.
Kljub temu da bolniška odsotnost predstavlja varovano pravico delavca, ta ni varovana brezpogojno. Delodajalci imajo ob kršitvah režima bolniške odsotnosti na voljo učinkovita pravna sredstva na področjih delovnega, obligacijskega in kazenskega prava, pri čemer sodna praksa vse bolj potrjuje pomen zakonitega nadzora, dokazovanja in sorazmernega ukrepanja.
Tim Zupan, Pravna služba, GZS
Začasna nezmožnost za delo predstavlja institut, katerega namen je varstvo zdravja delavca in ne razbremenitev delovnih obveznosti ali morebitno ustvarjanje prostora za druge aktivnosti. V praksi se delodajalci vse pogosteje srečujejo s primeri, ko delavec med bolniško odsotnostjo opravlja pridobitno dejavnost, potuje ali ravna v nasprotju z zdravniškimi navodili. Navedeni primeri predstavljajo ravnanje v nasprotju z zdravniškimi navodili in zlorabo pravice do upravičene odsotnosti z dela.
Za delodajalce je ključno, da ob sumu zlorabe ukrepajo odločno, a na zakonit način.
Z delovnopravnega vidika 33. in 34. člen Zakona o delovnih razmerjih določata obveznost vestnega opravljanja dela ter dolžnost spoštovanja navodil in omejitev, ki izhajajo iz delovnega razmerja. Takšna obveznost delavca ne preneha niti v času začasne nezmožnosti za delo. Kršitev režima bolniške odsotnosti predstavlja protipravno ravnanje. Ustaljena sodna praksa Vrhovnega sodišča RS potrjuje, da delodajalec ni dolžan šteti za dopustna ravnanja delavca v času bolniške odsotnosti, ki niso skladna z namenom začasne nezmožnosti za delo. Takšna izhodišča delodajalcu omogočajo, da ob ugotovljenih kršitvah zakonito poseže v delovno razmerje, ob spoštovanju načela sorazmernosti in postopkovnih jamstev.
Kršitve bolniških odsotnosti pa niso brez morebitnih posledic niti na področju obligacijskih razmerij. V primeru, da bi delodajalcu zaradi neupravičene odsotnosti delavca nastala premoženjska škoda, kot na primer stroški nadomeščanja ali organizacijske motnje, lahko delavec za takšno ravnanje odgovarja po splošnih pravilih Obligacijskega zakonika. Višje delovno in socialno sodišče je v sodbi Pdp 139/2025 poudarilo, da lahko delodajalec uspe z odškodninskim zahtevkom, kadar se izkaže protipravno ravnanje delavca, nastanek škode in vzročna zveza.
Možne tudi kazenskopravne razsežnosti
Neupravičena odsotnost delavca ima lahko tudi kazenskopravne razsežnosti. Kadar delavec z namenom pridobitve protipravne premoženjske koristi zavaja delodajalca ali pristojne institucije glede zdravstvenega stanja, lahko pride v poštev kaznivo deja
nje goljufije po 211. členu Kazenskega zakonika. Višje sodišče v Ljubljani je v sodbi II KP 33962/2014 zavzelo jasno stališče, da zavestno izkoriščanje bolniške odsotnosti ob lažnem prikazovanju dejanskega stanja presega zgolj delovnopravni spor in lahko utemeljuje kazensko odgovornost.
Za delodajalce je ključno, da ob sumu zlorabe ukrepajo odločno, a na zakonit način. Priporočljivo je pravočasno zbiranje dokazov, dokumentiranje kršitev, sodelovanje z ZZZS ter dosledno spoštovanje postopkovnih pravil pri odpovedi. Sodno varstvo vse bolj potrjuje, da delodajalci, ki ravnajo premišljeno in v okviru zakona, niso dolžni nositi posledic zlorab bolniških odsotnosti, temveč imajo možnosti učinkovitih pravnih sredstev za zaščito podjetja.
