Shrani za kasnejše branje.
Mikrodokazila ponujajo hitrejšo pot do specifičnih kompetenc. V slovenski prostor se trenutno uvajajo preko univerz in njihovih pilotnih projektov.
Helena Beznec, Strateški razvoj in internacionalizacija, GZS, foto: Tadej Kreft
Mikrodokazila so majhne, fleksibilne enote izobraževanj, ki priznavajo specifične veščine in znanja, pridobljene zunaj tradicionalnih akademskih programov. Predstavljajo hiter in ciljno usmerjen način za nadgradnjo kompetenc posameznikov, kar je še posebej pomembno v hitro spreminjajočem se sodobnem okolju. Mikrodokazila so namenjena tako posameznikom, ki iščejo nove priložnosti za karierni razvoj, kot tudi podjetjem, ki želijo hitro zapolniti vrzeli v znanju svojih zaposlenih.
Če želimo, da mikrodokazila dejansko prispevajo k trajnostnemu razvoju in konkurenčnosti Slovenije, morajo biti vključena v celotno izobraževalno vertikalo.
Mikrodokazila so dopolnitev tradicionalnih izobraževalnih kvalifikacij
Mikrodokazila so zasnovana tako, da se enostavno vključijo v obstoječe karierne poti in izobraževalne sisteme. Poleg tega mikrodokazila pogosto temeljijo na praktičnih znanjih, kar pomeni, da so neposredno uporabna in takojšnja vrednost za delodajalce. Pri tem je pomembno razumeti tudi to, da mikrodokazila ne nadomeščajo obstoječih izobraževalnih procesov, torej diplom in licenc, so le dopolnitev znanja.
Gospodarska zbornica Slovenije in Univerza v Ljubljani sta v juniju organizirali posvet o mikrodokazilih.
Evropska unija je prepoznala pomen mikrodokazil kot ključnega orodja za spodbujanje vseživljenjskega učenja, izboljšanje zaposljivosti in prilagajanje hitro spreminjajočim se potrebam trga dela. V tem kontekstu je EU sprožila več pobud za podporo razvoju in uporabi mikrodokazil v državah članicah. Leta 2020 je Evropska komisija izdala Priporočila o mikrodokazilih za vseživljenjsko učenje in zaposljivost, ki služijo kot smernice za oblikovanje in priznavanje mikrodokazil na nacionalni ravni. Ta priporočila poudarjajo potrebo po zagotavljanju kakovosti, transparentnosti in enotnosti pri razvoju mikrodokazil, s ciljem olajšati njihovo prenosljivost med različnimi državami in izobraževalnimi sistemi. Državam članicam je bilo svetovano, naj vključijo mikrodokazila v svoje izobraževalne politike in sisteme, jih povežejo s potrebami trga dela ter omogočijo njihovo uporabo kot dopolnilo tradicionalnim izobraževalnim kvalifikacijam. Poleg tega je EU izpostavila pomen digitalne infrastrukture, kot je Europass, ki omogoča posameznikom, da zbirajo in delijo svoja mikrodokazila na pregleden in standardiziran način.
Na posvetu, ki sta ga v juniju organizirali Gospodarska zbornica Slovenije in Univerza v Ljubljani, je Isabel Ladron Arroyo iz generalnega direktorata za zaposlovanje, socialne zadeve in vključevanje pri Evropski komisiji dejala, da morata vseživljenjsko učenje in prekvalificiranja postati pravilo, saj zagotavljata trajnostno konkurenčnost, družbeno pravičnost in dolgoročno odpornost. Cilji EU na področju znanja do leta 2030 so 60 % odrasle populacije vključenih vsaj enkrat letno v usposabljanje, 80 % Evropejcev z vsaj osnovnimi digitalnimi znanji in 20 mio IKT strokovnjakov. Prednosti mikrodokazil vidi v njihovi usmerjenosti, kratkem trajanju in majhnem obsegu ter fleksibilnosti glede na to, kako ljudje živijo, se učijo in delajo.
Uvajanje mikrodokazil v slovenski sistem
Mikrodokazila se trenutno v slovenski prostor uvajajo preko univerz in njihovih pilotnih projektov. Poudarjamo, da mikrodokazila še nimajo zakonske podlage, zato jih trenutno tudi univerze preko pilotnih projektov ne morejo podeljevati. Gre torej za pilotne projekte, na katerih univerze lahko spoznavajo prednosti in slabosti mikrodokazil, kaj je potrebno v sistemu spremeniti in kako se čim bolje prilagoditi potrebam gospodarstva in okolja. Vsekakor je pristop, s katerim v Sloveniji najprej preko pilotnih projektov preverjamo stanje in se šele nato lotimo zakonskih okvirjev, eden izmed boljših.
Prednosti mikrodokazil so v njihovi usmerjenosti, kratkem trajanju, majhnem obsegu in fleksibilnosti.
Univerza v Ljubljani vodi pilotne projekte v okviru pobude ULTRA, kjer preizkuša mikrodokazila na področjih, kot so digitalne veščine in trajnostni razvoj, da bi hitro in učinkovito zapolnila vrzeli v znanju. Univerza v Mariboru uvaja mikrodokazila prav tako preko pilotnih projektov, s posebnim poudarkom na sodelovanju z lokalnimi podjetji, kar študentom omogoča pridobivanje praktično uporabnih kompetenc. Univerza na Primorskem se osredotoča na krepitev digitalnih veščin in vseživljenjsko učenje, pri čemer prilagaja svoje programe tako, da ustrezajo potrebam tako mladih kot odraslih učencev.
Pri tem je potrebno poudariti, da če želimo imeti celovit sistem mikrodokazil, ki bo naslavljal potrebe celotnega okolja in gospodarstva, je potrebno sistem urediti po celotni vertikali, torej tudi na nižjih ravneh izobraževanja. Po besedah dr. Slavice Černoša (Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje) potekajo pogovori o vpeljevanju mikrodokazil tudi na poklicnih in srednjih šolah.
GZS in mikrodokazila
Področje mikrodokazil se je na GZS začelo odkrivati s projektom Micro Quest, kjer smo skupaj s partnerji iz šestih držav sooblikovali vodič za mikrodokazila na poklicni ravni. Preko projekta smo se potem vpeli v razpravo v Sloveniji in se povezali z univerzami in šolskimi centri. Bili smo del razprav na Stičišču za oblikovanje politik, ki deluje pod okriljem Ministrstva za javno upravo, kjer smo opozarjali tudi na pomembnost kompetenc prihodnosti.
Direktorica službe za razvoj kadrov in izobraževanje GZS Andreja Sever je na posvetu o mikrodokazilih izpostavila, da je v gospodarstvu ogromno znanja. Ogromno pa ga še potrebujemo in zato se povezujemo. Bila je povsem jasna, da udeležencev izobraževanj ne bo, če ne bomo izhajali iz potreb delodajalcev in ljudi. Hkrati je pri pripravi programov nujno upoštevati tako značilnosti generacij, ki so že na trgu dela, kot tistih, ki prihajajo. »Le skupaj lahko oblikujemo proaktiven in trajnostni model razvoja kadrov, ki bo hitro odziven in prilagodljiv na spremembe,« je dodala.
Izvršna direktorica GZS za strateški razvoj in internacionalizacijo mag. Marjana Majerič je opozorila, da je treba mikrodokazila umestiti v naš izobraževalni sistem na način, ki zajema celotno vertikalo – od poklicnih šol do univerz.
Uvajanje mikrodokazil v slovenski izobraževalni sistem predstavlja pomemben korak v smer prilagodljivega in sodobnega pristopa k izobraževanju in usposabljanju. Kot odgovor na hitro spreminjajoče se tehnološke in gospodarske zahteve, mikrodokazila omogočajo pridobivanje specifičnih kompetenc na hiter in učinkovit način. Če želimo, da resnično prispevajo k trajnostnemu razvoju in konkurenčnosti Slovenije, je pomembno, da jih vključimo v celotno izobraževalno vertikalo, vključno s poklicnimi in srednjimi šolami. S tem celovitim pristopom bomo lahko ustvarili proaktiven in prilagodljiv model izobraževanja, ki bo sposoben hitro in učinkovito odgovarjati na izzive prihodnosti.
