Kompetenčni center Čip.si si bo prizadeval za krepitev nacionalnega in evropskega razvoja na področju čipov in polprevodniških tehnologij
Darja Kocbek
V Sloveniji obstaja velik interes tako podjetij kot raziskovalno-izobraževalnih organizacij za razvoj čipov in polprevodniških tehnologij na nacionalni ravni. Sem ne sodijo samo deležniki, ki izvajajo aktivnosti neposredno na področju razvoja samih čipov in spremljajočih polprevodniških tehnologij, temveč tudi druga podjetja iz verige elektronskih izdelkov. Tako vlada utemeljuje pripravo predloga Programa razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030, o katerem se je avgusta zaključilo javno posvetovanje.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo je julija v Uradnem listu objavilo javni poziv k oddaji zaprosil za izdajo pisma o nameri sofinanciranja projekta za vzpostavitev kompetenčnih centrov za polprevodnike. Projekt za ustanovitev kompetenčnih centrov v državah članicah Evropske unije je bil izbran v okviru skupnega evropskega podjetja za čipe (Chips JU). Poziv je bil objavljen na podlagi programa ukrepov spodbujanja podjetništva v obdobju 2022-2030 in razpisa Chips JU, ki je objavilo razpis za dodelitev nepovratnih sredstev projektu za vzpostavitev kompetenčnih centrov za polprevodnike in njihove evropske mreže.
Ministrstvo za digitalno preobrazbo bo sofinanciralo en kompetenčni center konzorcija slovenskih organizacij, ki pa mora zadostiti tudi pogojem in biti uspešen na razpisu Chips JU. Zanj bo zagotovilo pol milijona evrov za vsako posamezno leto oziroma skupaj največ dva milijona evrov za obdobje štirih let. Sredstva v enaki višini bo zagotovilo tudi podjetje Chips JU.
Slovenski konzorcij za prijavo na evropski razpis sestavljajo Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani v vlogi koordinatorja in partnerji Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani, Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru, Univerza v Novi Gorici, Inštitut »Jožef Stefan« in Center odličnosti nanoznanosti in nanotehnologije v Ljubljani.
Rok za oddajo prijave na razpis Chips JU za kompetenčne centre je 2. oktober 2024. Odobreni kompetenčni centri bodo začeli z delovanjem predvidoma v začetku 2025. Financiranje centrov bo zagotovljeno za obdobje štirih let.
Kompetenčni center Čip.si bo med drugim skrbel za pridobivanje talentiranega kadra.
Aktivnosti centrov so omejene
Aktivnosti in cilji kompetenčnih centrov morajo poleg nacionalnim interesom zadostiti tudi pogojem in usmeritvam, ki jih narekuje razpis Chips JU, pojasnjuje dr. Janez Krč, profesor na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Kompetenčni centri za čipe bodo po njegovih besedah prispevali h krepitvi evropskega ekosistema čipov in polprevodnikov ter k razvoju področja in gospodarstva na nacionalnem nivoju držav članic. Kot omenjeno so aktivnosti centrov omejene. »Tovrstni kompetenčni centri ne bodo financirani za izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti ali za nakup večje tehnološke opreme, temveč bo dejavnost usmerjena v promocijo, izobraževanje in razvoj spretnosti, pomoč pri dostopu do evropskih tehnoloških kapacitet, kot bo virtualna platforma za načrtovanje in pilotne linije za čipe, informiranje, nudili bodo podporo tehnološkemu prenosu, skrbeli za povezovanje v mrežo drugih evropskih kompetenčnih centrov in drugo,« razlaga profesor Krč. .
Ciljni uporabniki storitev bodo predvsem podjetja
Ciljni uporabniki storitev kompetenčnih centrov bodo predvsem podjetja (mala in srednje velika podjetja, zagonska in odcepna podjetja), pa tudi raziskovalne organizacije, univerze in ostali deležniki na področju čipov in polprevodnikov.
Predvideni slovenski Kompetenčni center Čip.si si bo v okviru navedenih aktivnosti po Krčevih besedah prizadeval za krepitev nacionalnega in evropskega razvoja na področju čipov in polprevodniških tehnologij. Med drugim bo s promocijo področja skrbel za pridobivanje talentiranega kadra, kjer imamo velik primanjkljaj, prispeval k dvigu kakovosti izobraževanja in razvijanja spretnosti strokovnjakov na področju ter pomagal pri dostopu do tehnologije. Prizadeval si bo tudi za večjo povezanost gospodarstva z izobraževalnimi ustanovami in raziskovalnimi organizacijami.
Konzorcij Kompetenčnega centra Čip.si bo deloval v okviru več delovnih sklopov. S komplementarnimi znanji partnerjev bo glede na aktualne potrebe uporabnikov spodbujal razvoj namenskih čipov ASIC za različne aplikacije, hkrati bo skrbel za prodiranje znanj in aktivnosti na področju novih generacij čipov, kot so fotonski in kvantni čipi ter gradniki. »Center mora delovati neprofitno. Storitve se bodo izvajale po znižanih cenah ali zastonj. Namenjene bodo širokemu krogu uporabnikov, predvsem pa podjetjem. Aktivnosti se bodo v večji meri izvajale na matičnih ustanovah partnerjev,« pojasnjuje Janez Krč.
Kompetenčni center bo skrbel za prodiranje znanj in aktivnosti na področju novih generacij čipov.
Foto: Depositphotos
Čip.si je namenjen izvajanju kakovostnih storitev uporabnikom
Kompetenčni center je po njegovih besedah namenjen izvajanju kakovostnih storitev v okviru omenjenih nalog. Za to bo skrbela skupina konzorcija z medsebojno porazdeljenimi in usklajenimi nalogami ter odgovornostmi, mogoče bo vključiti tudi druge strokovnjake. Za uporabnike bo vzpostavljena kontaktna točka, center bo oglaševal svojo dejavnost, objavljen bo nabor in cenik osnovnih storitev. Odprt bo za vse zainteresirane deležnike iz nacionalnega, pa tudi evropskega prostora.
Z namenom spodbujanja inovativnosti in s tem dviga dodane vrednosti v slovenskem gospodarstvu si bo Čip.si prizadeval za pridobivanje novih talentov, za kakovostno izobraževanje z najsodobnejšimi znanji in orodji, izpopolnjevanje spretnosti strokovnjakov iz gospodarstva, za pomoč pri dostopu do najsodobnejših tehnoloških kapacitet v Evropi, pomoč pri tehnološkem prenosu in drugo. »Vse to je pomembno za vzpostavljanje kakovostnega inovativnega okolja. Kot omenjeno, pa v okviru tega centra ne bodo mogoče neposredne investicije v izvajanje raziskovalno-razvojnih aktivnosti in v tehnološko opremo. Zato se v predlogu nacionalnega programa, ki je v obravnavi, predvidevajo tudi drugi ključni ukrepi na področju razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji. Kompetenčni center je z omejeno dejavnostjo le eden izmed njih,« razlaga Janez Krč.
Okrepitev slovenskega polprevodniškega ekosistema je izjemnega pomena za konkurenčnost gospodarstva.
GZS – Zbornica elektroindustrije bo imela ključno vlogo pri povezovanju deležnikov
Čeprav GZS – Zbornica elektroindustrije ni del konzorcija, ki je pripravil prijavo za kompetenčni center, bo po besedah direktorice Andreje Hlišč skupaj z grozdom Pametne tovarne, ki ga koordinira, imela v širšem smislu podpore članstvu ključno vlogo pri povezovanju industrijskih partnerjev, raziskovalnih institucij in izobraževalnih ustanov na področju polprevodnikov. »Naš primarni cilj bo vzpostavitev celovitega ekosistema, ki bo omogočal razvoj in implementacijo naprednih polprevodniških tehnologij v industrijsko proizvodnjo – tukaj aktivno sodelujemo s prijavitelji Kompetenčnega centra,« pojasni.
Polprevodniki so po njenih besedah v jedru delovanja praktično vsake digitalne naprave in igrajo ključno vlogo v digitalnem gospodarstvu ter v digitalnem in zelenem prehodu Evropske unije. Okrepitev slovenskega polprevodniškega ekosistema je zato izjemnega pomena za konkurenčnost in trajnost slovenskega gospodarstva, s posebnim poudarkom na dobavljivosti in kakovosti čipov. »S podporo pri vzpostavljanju partnerstev in sodelovanju med različnimi deležniki bo zbornica omogočila izmenjavo znanja, tehnologij in dobrih praks,« pojasnjuje Andreja Hlišč.
Slovenija ne stremi k množični proizvodnji velikopotrošnih čipov, ampak se usmerja na nišne segmente namenskih čipov in tehnologij, kjer se lahko uvrsti v svetovni vrh, vlada navaja v predlogu Programa razvoja čipov in polprevodniških tehnologij v Sloveniji do leta 2030. V njem podaja usmeritve razvoja, strokovne rešitve in ukrepe za realizacijo.
Aktualno