Shrani za kasnejše branje.
Povezovanje podjetij in oblikovalcev v slovenski pohištveni industriji je ključnega pomena za spodbujanje inovacij, konkurenčnosti in dvigovanje dodane vrednosti.
Darja Kocbek
GZS Združenje lesne in pohištvene industrije (GZS ZLPI), Lesarski grozd ter Društvo oblikovalcev Slovenije želijo z iniciativo za povezovanje oblikovalcev in podjetij spodbuditi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport k bolj sistematični ureditvi podpore države razvoju pohištvenega sektorja, ki v zadnjih letih bolj kot ne stagnira. »Ugotavljamo namreč, da pohištvena podjetja, ki so v glavnem mikro, mala in srednje velika podjetja, sama nimajo dovolj moči in sredstev za večji preboj v višji segment pohištva in na tuje trge,« pojasnjuje Bernard Likar, svetovalec na GZS ZLPI.
Tako GZS ZLPI kot Lesarski grozd po njegovih besedah predstavljata ključne akterje povezovanja v pohištveni panogi, katerih naloga je ustvariti boljše pogoje za razvoj in trženje tega dela panoge, usposabljati podjetja in jih povezovati s kreativno industrijo (oblikovalci, arhitekti …).
»Ključno vlogo pri vzpostavljanju sistematične podpore razvoju pohištvene panoge ima direktorat za lesarstvo pri ministrstvu za gospodarstvo, turizem, in šport. Z naše strani bomo v naslednjih mesecih pripravili predlog, ki bo usklajen s podjetji ter oblikovalci, da ministrstvo lahko prične s postopki vzpostavljanja spodbudnega okolja (ukrepi, podpore …),« pojasnjuje Bernard Likar.
Foto: Depositphotos
Strateški ukrepi za razvoj panoge so določeni
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport poudarjajo, da ustvarjajo spodbudno poslovno okolje za lesnopredelovalno panogo. Krepijo ga tako s ciljno naravnanimi razpisi za lesarstvo kot tudi s horizontalnimi razpisi. Strateški ukrepi za razvoj panoge so določeni v izvedbenem dokumentu ukrepov razvoja lesnopredelovalne industrije do 2030. »Seveda pa pri oblikovanju konkretnih ukrepov prisluhnemo potrebam gospodarstva, ki jih prejmemo prek GZS ZLPI oziroma drugih stanovskih organizacij (OZS, SLOLES …). Podpiramo pobude, kot je tovrstna iniciativa za povezovanje oblikovalcev in podjetij pohištvene industrije,« pravijo na ministrstvu.
Ena izmed takšnih pobud je po njihovih besedah spodbudila tudi pripravo javnega razpisa za vzpostavitev predstavitveno prodajnega centra pohištva v sklopu celovitega interierja, ki je trenutno v teku, in katerega namen je predstaviti slovensko pohištveno industrijo na enem mestu in pokazati njen potencial. V pripravi je tudi javni poziv Vavčer za raziskave in razvoj ter oblikovanje, ki bo omogočal koriščenje spodbud za raziskovalne, razvojne in oblikovalske potrebe lesnopredelovalnih podjetij.
Tudi letno financiranje projektov Kompetenčnega centra za razvoj kadrov v lesarstvu KOCLES je po pojasnilih ministrstva rezultat konstruktivnega dialoga z gospodarstvom. »Preko tega razpisa omogočamo pridobitev različnih znanj in kompetenc, pomembnih za razvoj pohištvene industrije in potrebnih tudi za preboj na tuje trge. Sodelovanje z izobraževalnimi ustanovami in podjetji iz lesne industrije krepi konkurenčnost podjetij na področju lesarstva in podpira izmenjavo znanja in dobrih praks med partnerji kompetenčnega centra,« razlagajo na ministrstvu.
Ob tem so še spomnili, da je bil v letu 2022 objavljen Javni razpis za spodbujanje večjega obsega predelave lesa za hitrejši prehod v podnebno nevtralno družbo (JR NOO LES), v sklopu katerega je bilo razpisanih 38 milijonov evrov sredstev. Na njegovi podlagi so s skoraj 37 milijoni evrov podprli 63 investicij. »S tem je bil spodbujen investicijski cikel novih investicij v lesnopredelovalni panogi za okrog 85 milijonov evrov. Uspešno se tudi zaključuje projekt Mikro spodbude v lesarstvu 2.0, v okviru katerega smo podprli 28 projektov. Investicije v opredmetena in neopredmetena sredstva ter razvoj novih produktov uspešno spodbujajo lesnopredelovalno panogo in s tem krepijo tudi samo pohištveno industrijo. Za te namene smo do sedaj izplačali že 2 milijona evrov projektom, ki omogočajo nadaljnji razvoj in trajnostno rast mikro podjetij na okolju prijazen način in skladno s principi krožnega gospodarstva,« razlagajo na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport.
Nadalje poudarjajo, da pri oblikovanju razpisov, s katerimi bodo črpali evropska sredstva in bodo namenjeni razvoju novih produktov in uvajanju novih poslovnih modelov in procesov, prilagojenih krožnemu gospodarstvu in digitalizaciji, prav tako upoštevajo potrebe panoge. Ker so finančni viri omejeni, vsem potrebam ne morejo slediti.
»Poleg omenjenega aktivno sodelujemo tudi pri pripravi, spremembah in izvajanju predpisov, strategij in drugih dokumentov, ki vplivajo na razvoj lesarstva, s ciljem sistematične ureditve podpore države pri razvoju tudi pohištvenega sektorja,« še poudarjajo na ministrstvu.
Sodelovanje med izobraževalnimi ustanovami in podjetji iz lesne industrije krepi konkurenčnost podjetij.
V Sloveniji primanjkuje širše prepoznanih pohištvenih blagovnih znamk
Žan Knehtl, izvršni direktor podjetja ATRIUM – NOVI INTERIERI, razlaga, da je povezovanje podjetij in oblikovalcev v slovenski pohištveni industriji ključnega pomena za spodbujanje inovacij, konkurenčnosti in dvigovanje dodane vrednosti. »Čeprav v Sloveniji nimamo velikih pohištvenih industrijskih podjetij, imamo številna majhna in srednje velika mizarska podjetja, ki s svojo tehnologijo in tehničnim znanjem sodijo med bolj razvite v Evropi. Veliko teh podjetij deluje kot podizvajalci za tuje blagovne znamke, se osredotoča na projektno delo po navodilih arhitektov ali izdeluje pohištvo po meri za končne kupce,« razlaga.
V Sloveniji, z nekaj izjemami, po njegovih besedah še vedno primanjkuje širše prepoznanih pohištvenih blagovnih znamk, kot so v preteklosti bile Meblo, Stol Kamnik, Rex in podobno. Da bi ustvarili sodobno, prepoznavno blagovno znamko, se je treba osredotočiti na inovativno oblikovanje, ki ga vodijo priznani oblikovalci, ter zagotoviti prisotnost na pomembnih mednarodnih sejmih. »Žal se mizarji premalo zavedamo pomena lastnega oblikovanja in to prepuščamo zunanjim arhitektom, ki določajo prihodnost naše proizvodnje. Z razvojem lastnih izdelkov bi postali konkurenčnejši, saj bi po teh povpraševali arhitekti in jih vključevali v svoje popise/projekte. To ne bi le povečalo prepoznavnosti naše blagovne znamke, ampak tudi zmanjšalo stroške proizvodnje in povečalo dodano vrednost naših izdelkov,« pojasnjuje Žan Knehtl.
Z ustrezno podporo, subvencijami, in premišljeno marketinško strategijo bi lahko slovenski proizvajalci dosegli preboj na evropski in svetovni trg.
Podpirajo idejo skupne blagovne znamke
Od iniciative za povezovanje oblikovalcev in podjetij pričakuje predvsem strategijo za oživitev slovenskega pohištvenega oblikovanja ter tesnejše povezovanje z oblikovalci. »Ključno je, da oblikovalci analizirajo našo proizvodnjo in identificirajo segmente, v katerih lahko dosežemo konkurenčno prednost na trgu. Na podlagi razumevanja našega dela in zmogljivosti bi morali oblikovalci prilagoditi svoje idejne zasnove zmožnostim podjetja, kar bi omogočilo optimalno izkoriščanje naših sredstev,« razlaga Žan Knehtl.
V podjetju ATRIUM – NOVI INTERIERI so po njegovih besedah odprti za sodelovanje in podpirajo idejo skupne blagovne znamke, kjer bi več slovenskih proizvajalcev skupaj razvilo kolekcijo izdelkov, ki bi jo nato predstavljali na mednarodnih sejmih. Meni, da bi z ustrezno podporo, vključno s subvencijami in premišljeno marketinško strategijo, lahko dosegli preboj na evropski in svetovni trg, kar bi dolgoročno okrepilo slovensko pohištveno industrijo in njeno prepoznavnost.
Podjetje ATRIUM – NOVI INTERIERI bo pri pripravi predloga iniciative prispevalo svoje tehnično znanje in izkušnje, pri čemer bodo del razvojnega oddelka namenili razvoju novih izdelkov in ne zgolj za razvoj produktov po načrtih zunanjih arhitektov, ki jih investitorji najamejo za določene projekte. »Verjamem, da bo iniciativa povečala prepoznavnost našega podjetja in slovenskega pohištvenega sektorja na širšem trgu, zmanjšala odvisnost od tujih naročnikov in okrepila prisotnost na globalnem trgu,« je optimističen Žan Knehtl.