Shrani za kasnejše branje.
Spomin je ena najbolj temeljnih, a hkrati najmanj razumljenih sposobnosti našega uma. V času, ko nas obkrožajo nenehni tokovi informacij, digitalna orodja in hitri delovni ritmi, pogosto pomislimo, da naš spomin ni tako dober, kot bi si želeli ali kot ga imajo drugi.
Maruša Boh, Služba za korporativno komuniciranje, GZS
Prav zato postaja razmislek o spominu vse bolj aktualen tudi v poslovnem svetu. Ne le kot orodje za učenje in pomnjenje podatkov, temveč kot ključni del razmišljanja, odločanja in ustvarjalnosti.
V pogovoru z Nikom Škrlecem, igralcem, televizijskim voditeljem in strokovnjakom za pomnjenje ter avtorjem knjige Pozabi vse, kar veš o spominu, smo govorili o tem, kako deluje spomin, zakaj včasih odpove in kako ga lahko izboljšamo.
Foto: Ana Gregorič
Spomin ni arhiv, ampak proces
Eden najpogostejših mitov o spominu je prepričanje, da gre za nekakšno trajno shrambo dogodkov in informacij. V resnici je precej bolj živ in prilagodljiv proces, ki se nenehno spreminja in se ob vsakem priklicu znova sestavi.
»Mnogi mislijo, da je spomin trajna hramba dogodkov in informacij, v resnici pa je mnogo bolj živa struktura, ki se prilagaja nam in nam spomine vedno znova sestavi pred našimi očmi. Pogosto slišim ljudi, ki zase pravijo, da imajo obupen spomin, pa to zagotovo ne drži,« pravi Nik Škrlec.
Dober spomin ni nujno tisti, ki si zapomni največ, temveč tisti, ki nam služi v življenju. Od tega zapletenega dela našega mišljenja je odvisno mnogo več, kot se morda zavedamo.
Spomin je tesno povezan z našo identiteto, ohranja rdečo nit našega življenja, omogoča razmišljanje o prihodnosti, predvidevanje in fantaziranje ter nam pomaga, da se vživimo v druge ljudi in ustvarjamo. Brez spomina se ne bi znašli v času in prostoru, hkrati pa nam omogoča, da avtomatiziramo različne motorične sekvence in je ključen del naših kognitivnih zmožnosti.
Proces pomnjenja je kompleksen, a ga lahko v osnovi razumemo precej preprosto. Vse se začne pri pozornosti, ta je vstopna točka v naše misli. Brez nje možgani informacij sploh ne zabeležijo.
Vsaka izkušnja nato pusti sled v obliki novih ali okrepljenih povezav med živčnimi celicami. Pogosteje kot se določen signal ponovi, trdnejša postaja ta povezava. Da se informacije dejansko utrdijo, se morajo te povezave shraniti v dolgoročni spomin, pri čemer ima pomembno vlogo tudi spanje, saj se velik del tega procesa odvije ponoči.
- Spomin je živ in prilagodljiv proces, ki se nenehno spreminja in se ob vsakem priklicu znova sestavi.
Ko določen spomin prikličemo, ta ni preprosto »shranjen« in nespremenjen, temveč se vsakič znova sestavi v naših mislih.
Naš vpliv na spomin je delno v naših rokah, hkrati pa spomin deluje po svojih zakonitostih.
Kot pravi Nik Škrlec, verjame, da lahko velik del sposobnosti pomnjenja razvijamo, predvsem tako, da se naučimo razmišljati drugače in spominu pomagamo pri ohranjanju točnih informacij, čeprav to ni njegovo najpomembnejše poslanstvo. Tudi takrat, ko imamo občutek, da nas je spomin pustil na cedilu, se po njegovem mnenju v ozadju pogosto odvijajo povsem normalni procesi. Spomin namreč ni statičen, temveč živa in nenehno spreminjajoča se sposobnost.
Foto: Marko Delbello
Fokus kot temelj dobrega spomina
In kakšen je vpliv tehnologije na naš spomin? »Če denimo uporabljamo digitalno navigacijo, se naša sposobnost orientacije zmanjša, kar je logično in se na podoben način zgodi pri vsakem digitalnem pripomočku. Hkrati pa ima tehnologija tudi drugo plat, zaradi digitalne navigacije smo postali veliko bolj okretni, potujemo lažje in dlje ter smo na splošno bolj učinkoviti.«
Ob temu izpostavlja, da je pri delu pomembno, da zavestno izbiramo orodja, ki nam pomagajo izboljšati rezultate, ob tem pa ne pozabimo na lastne miselne kapacitete, ki ostajajo temelj ustvarjalnega dela. Ravnovesje tako ves čas iščemo, kot posamezniki in kot družba.
Ob tem izpostavlja tudi pomen zastavljanja pravih vprašanj. Ni nujno, da vedno stremimo le k večji storilnosti in nenehnim izboljšavam, temveč se je smiselno vračati k bistvu: kaj je zares pomembno, zakaj nekaj počnemo in katera sprememba ima v tem kontekstu največ smisla. Prav tak razmislek nas vrača k sebi in spodbuja, da svoje možgane uporabljamo bolj zavestno.
Dober fokus ni naključje, temveč rezultat osnovnih navad. Začne se pri spanju, gibanju in raznoliki, zdravi prehrani, nato pa z opazovanjem sebe, odmerjanjem odmorov in postopnim treningom zbranosti.
Ob tem pa se odpira tudi vprašanje, česa si sploh želimo zapomniti. »Spomin z razlogom ohranja določene stvari, druge pa pozabi. Ni treba, da od sebe zahtevamo popoln, 'absolutni' priklic, to bi bilo skoraj robotsko. Seveda pa si lahko pri stvareh, ki jih želimo ohraniti v spominu, pomagamo z zavestnimi pristopi.«
Ali ste vedeli?
- Znanstveniki poudarjajo, da spomin ni posnetek dogodka, ampak rekonstrukcija – vsakič, ko se nečesa spomnimo, ga naši možgani na novo sestavijo.
- Naši možgani informacije tudi namenoma brišejo, saj s tem ohranjajo učinkovitost in krepijo pomembnejše povezave.
- Če nečemu ne namenimo pozornosti, možgani informacije sploh ne zabeležijo.
- Med spanjem se informacije utrjujejo in prenašajo v dolgoročni spomin. Brez kakovostnega spanca si težje zapomnimo nove stvari.
- Če informacijo vidimo, slišimo in jo še aktivno uporabimo, si jo zapomnimo bistveno bolje kot le z branjem.
Spomin lahko treniramo
Ena najbolj učinkovitih tehnik pomnjenja je stara več kot dva tisoč let in še danes deluje.
Gre za tako imenovano palačo spomina, grško mnemotehniko, ki izkorišča tesno povezanost med prostorom in spominom. Temelji na tem, da si v domišljiji ustvarimo prostore, v katere nato umeščamo informacije, ki si jih želimo zapomniti. Tak pristop zahteva nekaj vaje, potem pa postane del naših miselnih veščin.
Najbolj preprost nasvet za boljši spomin je hkrati tudi najbolj učinkovit: več se spominjajte.
»Če si želimo več zapomniti, moramo spomin uporabljati. Obujajmo svoje spomine, jih delimo z drugimi ali pa se sami vprašajmo, česa se spomnimo iz preteklega tedna, s predavanja ali iz knjige, ki smo jo prebrali. Ko spominjanje postane del vsakdanjih navad, hitro opazimo, da si zapomnimo več.«