Shrani za kasnejše branje.
Zaveza Soustvarjamo rešitve za odgovorno ravnanje s hrano poudarja sodelovalne poslovne modele za odgovorno ravnanje s hrano, razvojno naravnanost za vzdržno prihodnost hrane in opolnomočenje za zdrave in trajnostne prehranske navade.
Viktorija Kovač, GZS – Podjetniško trgovska zbornica, foto: Arhiv PTZ
V organizaciji GZS, Podjetniško Trgovske Zbornice, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta ter pod pokroviteljstvom GENERALI d.d., Zadružne Kraške Banke, Mreže Enterprise Europe Network, Evropskega sklada za regionalni razvoj, Ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport ter SPIRIT, Javna agencija je v Ankaranu potekal 3. Dan ženskega podjetništva.
Mag. Brane Lotrič, predsednik upravnega odbora Podjetniško trgovske zbornice, je v nagovoru poudaril, kako pomembno se je zavedati moči žensk, sploh, ker je že davno jasno, da svet podjetništva ni rezerviran le za močnejši spol. Zbrane je opogumil na njihovi profesionalni poti, obenem pa obljubil vso pomoč in podporo Podjetniško trgovske zbornice Slovenije.
Predsednica Sekcije podjetnic, doc. dr. Mateja Vadnjal, je izrazila željo, da udeleženci se seboj odnesejo ne samo kakovostno povezovanje, temveč tudi konkretne rešitve. Na vprašanje »Koliko podjetnic se je odločilo za samostojno pot tudi zaradi fleksibilnega delovnika?« je dobila enoznačen odgovor, da je to eden izmed ključnih faktorjev, ki vplivajo na podjetnice. V svojih delovnih dnevih namreč izpolnjujejo veliko različnih vlog: čutijo veliko mero odgovornosti do skrbi za družino, zaposlene, dom, podjetje, poslovne partnerje.
Andrej Šik, direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, je izpostavil neposredno bližino Italije, predvsem v odnosu na avstrijski in nemški trg, h kateremu se slovenski podjetniki tako radi ozirajo. Pogosto pa spregledajo, da je Italija še bližje in željna sodelovati, da so pripravljeni tudi sami veliko narediti pri dostavljanju ključnih informacij glede podjetniškega okolja in zakonodaje, da bi naši podjetniki še lažje vstopili na ta trg. Za konec je dodal, da je »Italija enako neprijazna do slovenskih kakor tudi do svojih podjetnikov«. Na tak način je zbrane pozval, da dajo več priložnosti temu okolju, ter navedel konkretne primere, kako lahko pri tem pomagajo.
Uporaba domačih živil pomeni manj transporta in manj odpada.
Povezovanje podjetniških okolij podpira tudi Javna agencija Republike Slovenije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije. Statistični podatki govorijo v prid dobrim trendom zastopanosti žensk v mednarodnem poslovnem okolju, je povedala Nataša Hribernik iz SPIRIT Slovenija.
Emanuela Bratos, direktorica Zadružne kraške banke, ki je dogodek tudi podprla, je prav tako povabila k sodelovanju, tudi ker so vsi zaposleni dvojezično govoreči. Izpostavila je hvalevredno zastopanje ženske populacije v njihovem delovnem okolju, predstavila sistem zadruge in njihovo delovanje, banko pa z vsemi podružnicami in možnostmi mednarodnega sodelovanja osvetlila tudi izven meja, torej v slovenskem okolju.
Razprava je tekla tudi o tem, kako lahko vsak prispeva k samooskrbnosti.
»S hrano bolj odgovorno in trajnostno«
Iva Verbnik iz podjetja Barbios, kjer se zavzemajo za spoštovanje tradicije z uporabo zdravilnih rastlin na Slovenskem, manj uvoza, prilagojenostjo živil našega okolja našim potrebam, je izpostavila, da trajnost ni le to. Trajnost je tudi naslavljanje različnih skupin ljudi, še posebej v obliki vključevanja ljudi z roba družbe, ter da je pomembno slediti načelu »fast-good«, torej kako hitro lahko pripravimo polnovreden obrok. Jasno je namreč, da v pomanjkanju časa pogosto posežemo po nečem hitrem, ki pa je osiromašeno s hranili, zato še toliko več pozornosti dajejo temu, da so njihovi izdelki hitro pripravljeni in polne hranljive vrednosti.
Na uporabo domačih živil in dejstvo, da manj transporta, pomeni manj odpada in ponuja ogromno prednosti, se je navezala tudi Alma Ramčilović Jesih, predstavnica podjetja Geaprodukt, d.o.o. Predvsem je bilo pomembno izpostaviti, da so ne le logistično podjetje, ampak pomemben člen med pridelavo in potrošnikom. V obliki zbirnega centra skrbijo za odkup domače pridelanega blaga, z mikro zelenjem in hidroponiko pa tudi za pridelavo živil.
Alma Ramčilović je spregovorila tudi o pomanjkanju hrane na svetovnih trgih in izpostavila izzive na področju kadrov, vremenskih razmer in ostalih dejavnikov, ki vplivajo na kakovost dobavljene hrane, ki ne nazadnje pristane pri potrošniku, v vrtcih, šolah in ostalih institucijah. Zato se z najvišjimi standardi, s certifikatom, ki obljublja najvišjo kakovost na svetovnem nivoju, poslužujejo tudi »ready-to-eat« programa, ki naj bi tako gospodinjstvom kot večjim odjemalcem omogočil na hiter način poskrbeti za kakovostne obroke.
Za več inovativnih, a kakovostnih proizvodov
Temu razmišljanju se je pridružila Jana Kolenc Muženič, Food Safety Managerka na SIQ. Strokovno se ukvarja ravno z regulacijo varnosti hrane, ki pride do končnega potrošnika. Izpostavila je, da si želijo komunikacije s tistimi, ki pridobivajo certifikate, da to niso kratki in enostavni postopki, da pa ne bodo popuščali pri kakovosti, čeprav je resno dejstvo, da v svetovnem merilu primanjkuje hrane. Slovenskim podjetnikom so pripravljeni pomagati že preden stopijo v postopek pridobivanja certifikatov, saj je njihova želja postaviti na tržišče čim več inovativnih, a kakovostnih proizvodov.
Podjetje BoneR je zavezano k zmanjševanju odpada v mesni industriji z izdelavo BoneR, prave kostne juhe po tradicionalnem receptu naših prednikov. Nekaj, kar predstavlja v industriji obremenitev, je v bistvu naraven vir kolagena, vitaminov in mineralov, ki imajo številne koristi za naše zdravje, je povedala predstavnica podjetja Špela Kocjančič. S pripravo te juhe se zavzemajo za boljši izkoristek surovin v mesni industriji, zmanjševanje odpadkov v prehrani in seveda številne prednosti za človekovo zdravje.
V imenu sponzorja Generali d.d. je strokovna direktorica Damjana Blažek Suša predstavila zavarovalne produkte, posebej primerne za podjetnice, saj se premalo zavedamo, kako zelo varnost našega posla, zaposlenih in najožjih življenjskih sopotnikov sloni ravno na ženskah. Pomembno je odgovorno pristopiti tudi k situacijam, ko ne gre vse po načrtih.
Potrošniki čedalje bolj cenijo domače proizvode in kažejo razumevanje do odstopa od cen v primerjavi z manj kakovostnimi živili.
Stremeti je treba k samooskrbnosti
Druga okrogla miza, poimenovana »Iz domačega vrta na mizo, naš privilegij«, je spodbudila razpravo o tem, kako lahko vsak doprinese k samooskrbnosti. Kot veliko prednost je to, da ničesar od živil ne kupi v trgovini, izpostavila Vesna Guštin Grilanc, ki prihaja iz Italije. Kot strokovnjakinja kraških tradicij in tradicionalne lokalne etno gastronomije, je napisala tudi knjigo, ki je, na njeno veliko veselje, v zbirki vsake prave gospodinje. Poudarila je pomembnost ohraniti vrline starih dobrih kraških kuharic, ki so iz pomanjkanja znale ustvariti gastronomske delicije. Tudi osebno se trudi trajnostno in s samooskrbo pridelati živila, od njive do krožnika, in meni, da je to do določene mere, tudi v širšem smislu vzdržno ter možno izvesti.
Janina Cotič, predstavnica Pekarne Cotič, ki je bila ustanovljena leta 1948, pravi, da počasi tudi v sodobnosti zopet cenimo kruh in znamo z njim skromno ravnati. Od odprtja pekarne s strani njenega dedka so se časi občutno spremenili. Ponudbo so razširili iz kruha na sladice in ostali sodoben program, a v znak čim manj zavržene hrane tudi sama uči svoje otroke, da je kruh prav tako dober drugi, tretji dan po nakupu. Se pa, čeprav je tu veliko izzivov, trudijo držati le najvišje kakovosti že pri osnovnih sestavinah, kar daje izdelkom sicer nekoliko višjo ceno, a tudi boljšo pozicijo tako na trgu kot v smislu trajnosti. Izpostavila je tudi izobraževanje, osveščanje, kako je to poglavitnega pomena za dolgotrajen uspeh, predvsem v smislu odgovornosti do okolja ter naše skupne prihodnosti.
Podobno razmišlja tudi Katarina Uršič, predstavnica Kmetije Pustotnik. Veseli jo, da potrošniki čedalje bolj čislajo domače, predvsem z vidika razumevanja odstopa od cen v primerjavi z manj kakovostnimi živili. Statistika, da se zelo malo mladih odloča za poklic kmetovanja, je srh vzbujajoča, sploh ob misli, da smo od teh dejavnosti odvisni čisto vsi prebivalci. Tudi ona je na strani izobraževanja, vzgajanja tako končnega potrošnika kot tudi naših naslednjih rodov. Ob tem poudarja izzive, ki jih prinaša tovrstna finančna vzdržnost in problematika nasledstva v družinskih podjetjih.
Da so prehranska dopolnila pomemben dodatek za dolgotrajno zdravje in boljše življenje, je izpostavila Petra Marinko iz Minka.si. Zaradi čedalje večje osiromašenosti živil postajajo prehranska dopolnila nujnost. Velik problem pa predstavlja regulacija kakovosti, ki ravno na področju prehranskih dopolnil ni tako dosledna kakor na primer v kozmetični industriji, pa gre lahko za bistveno večja tveganja za obče človekovo zdravje.
Suzana Agostini iz agencije SPIRIT je osvetlila tematiko Odločitev – vsakodnevne o hrani in strateške o prenosu lastništva. Ključni poudarki so bili o pomenu čustev na naše odločitve in na posledicah, ki jih imajo: če govorimo o hrani, na naš videz in počutje, če govorimo o podjetništvu pa na kasnejši, pomemben razplet dogodkov.
Od kmetijstva smo odvisni vsi prebivalci, a se zelo malo mladih odloča za poklic kmetovanja.
Prisotni sklenili zavezo
Namesto klasičnega memoranduma so prisotni v duhu sodobnosti in prilagodljivosti druženje sklenili z Zavezo, ki so jo poimenovali Soustvarjamo rešitve za odgovorno ravnanje s hrano. Zaveza poudarja sodelovalne poslovne modele za odgovorno ravnanje s hrano, razvojno naravnanost za vzdržno prihodnost hrane in opolnomočenje za zdrave in trajnostne prehranske navade. Zavezo so kot sklepni povzetek dogajanja in strnjene rdeče niti vseh ugotovitev, predstavljenih na 3. Dnevu ženskega podjetništva, podpisali vse prisotne udeleženke in udeleženci dogodka.
