Shrani za kasnejše branje.
Slovenija, Evropa, svet se v zadnjem obdobju soočajo z energetsko krizo. Za našo državo, ki želi postati podnebno nevtralna do leta 2055, naj bi bila po mnenju številnih ključna jedrska energija, ki jo je kot trajnostno z delegirano uredbo februarja lani prepoznala tudi Evropska komisija. Kje stojimo s pripravami na gradnjo?
Barbara Barbič
Nuklearna elektrarna Krško (NEK) zdaj državi zagotavlja 25 odstotkov električne energije; obratovalno dovoljenje ima do leta 2043. Do leta 2033 bo Slovenija glede na državno strategijo opustila premog oz. Termoelektrarno Šoštanj (TEŠ), do leta 2050 naj bi povsem razogljičili energetiko. Kako bomo nadomestili izpade? Samo z obnovljivimi viri ne bo šlo, so prepričani energetiki.
Dr. Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan (IJS) izpostavlja, da na tem področju stojimo: »Že zadnjih 15 let opozarjamo, da gradnja manjših objektov, kot so hidroelektrarne ter sončne in vetrne elektrarne, ne bo zadostila potrebam po elektriki. Edini večji energetski objekt, zgrajen v tem času, je TEŠ 6, ki ga pestijo težave s pomanjkanjem premoga in neskladje z deklariranimi cilji o zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov. Kljub posledično visoki ceni elektrike iz TEŠ pa se bojim in hkrati upam, da bosta bloka 5 in 6 še dolgo na voljo našemu elektroenergetskem sistemu.«
»Politika, ki bo začela gradnjo nuklearke, bo šele čez 15 let lahko žela čast in slavo takšne odločitve«
Tiselj glede gradnje drugega bloka krške nuklearke (JEK 2) ocenjuje, da bo očitno tudi sedanja vlada sledila mantri prejšnjih nekaj vlad, ki po njegovih besedah govori v smislu, da najprej potrebujemo temeljit razmislek. A rezultat premislekov je vedno podoben, nadaljuje doktor fizike z IJS, in sicer, da elektriko potrebujemo danes, nuklearka jo bo delala šele čez 15 let. Rešitev torej rabimo prej, naša energetska odvisnost od uvoza elektrike se povečuje. Tiselj pri tem citira energetski rek: »Ko v energetiki ugotovimo, da nam nekaj manjka, smo 10 let v zamudi.« Težavo vidi v dolgem čakanju na rezultat, kar je za večino današnjih politikov nesprejemljivo: »Politika, ki bo začela gradnjo nuklearke, bo šele čez 15 let lahko žela čast in slavo takšne odločitve, vmes se bo zgodilo nekaj volitev, vzponov in padcev pri umeščanju, financiranju in gradnji nove elektrarne.«
Politične stranke menijo, da bi morali o gradnji JEK 2 odločiti volivci na referendumu.
Referendum ob koncu mandata vlade?
Kljub opozorilom energetikov jasne odločitve, ali bomo šli v projekt JEK 2 ali ne, ni; politične stranke menijo, da bi morali o gradnji odločiti volivci na referendumu. Premier dr. Robert Golob je lansko jesen povedal, da bi referendum lahko pripravili do konca mandata aktualne vlade (do leta 2026), ali pa na začetku prihodnjega, minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer je nedavno dejal, da bo referendum do konca mandata. Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo (MOPE) sicer priprav na referendum še ni začelo, poudarjajo pa, da ne bo šlo samo za politično odločitev, pač pa za odločitev, ki bo dolgoročno bistveno vplivala na vse sektorje in njihove možnosti razvoja in mednarodne konkurenčnosti.
Morebitna gradnja nove nuklearke bo največji projekt v zgodovini naše države, za izvedbo bo potreben širok konsenz številnih deležnikov in velikega dela parlamentarnih strank. Tiselj z IJS pri tem izpostavi, da bi bilo »imenitno«, če pobuda za referendum ne bi prišla s strani politike, pač pa s strani takšnih ali drugačnih uporabnikov elektrike. »S tem bi se izognili pretirani politizaciji referenduma, saj se ta ne bi smel sprevreči v glasovanje proti ali za določeno politično opcijo.«
Foto: Tadej Kreft
Ministrstvo: Pobuda ne vsebuje vseh predpisanih prilog
Na vprašanje, kje trenutno stojimo glede JEK 2, MOPE ponovi znano dejstvo, da investitor, Gen-energija, pripravlja pobudo za začetek umeščanja JEK 2 v prostor. Pobuda je trenutno v postopku predhodne uskladitve gradiva med MOPE, Ministrstvom za naravne vire in prostor (MNVP) ter investitorjem. »Ugotovljenih je bilo nekaj pomanjkljivosti, pri čemer ocenjujemo, da ima ključni vpliv na časovnico uradnega začetka postopka umeščanja to, da pobuda ne vsebuje vseh predpisanih prilog. Ocenjujemo, da bo dopolnjena pobuda pripravljena in oddana na MNVP poleti.«
Z vprašanjem JEK 2 se srečujemo tudi v okviru procesa posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN). V posvetovalnem dokumentu – Scenariji posodobitve NEPN –, ki je bil v javnem posvetovanju aprila, je konzorcij institucij, ki zagotavlja strokovno in tehnično pomoč v procesu priprave posodobitve NEPN, v scenariju, ki predpostavlja gradnjo nove jedrske elektrarne, predvidel začetek njenega delovanja v letu 2040. Glede na prejete odzive je v novi verziji osnutka posodobitve NEPN konzorcij NEPN predlagal, da se časovnica spremeni in da se predvidi tudi možnost uvedbe majhnih modularnih reaktorjev (SMR). Predlagali so, da se upošteva, da bo nova JEK 2 postavljena do leta 2040.
Zadnja verzija NEPN navaja še, da na strateški ravni Republika Slovenija podpira nadaljnje izkoriščanje jedrske energije za proizvodnjo električne energije, tudi z izgradnjo nove jedrske elektrarne oziroma malih modularnih jedrskih reaktorjev (SMR). V dokumentu je navedeno, da bo realno letnica izgradnje nove jedrske elektrarne oziroma SMR predmet podjetniške optimizacije investitorja, izvedba pa bo odvisna tudi od družbene sprejemljivosti projekta. Investitor mora čim prej zagotoviti pogoje za kakovostno podjetniško odločitev, ki bo omogočala optimiranje izvedbe investicije (npr. dodatne raziskave trga z električno energijo na področju EU in v regiji, aktualni razvoj jedrskih tehnologij itn.) ter zagotoviti transparentnost postopkov in naročil.
Investitor: Gradnja prinaša priložnosti na številnih področjih
V Skupini GEN poudarjajo, da budno spremljajo gradnjo novih jedrskih elektrarn v Evropi in preučujejo, kako izvajalce povezati in vzpostavljati učinkovite dobavne verige. Dodajajo, da tudi dobavitelji tehnologij že raziskujejo in vzpostavljajo stike s slovenskimi podjetji, ki bi lahko sodelovala pri projektu. »Predvsem pa preporod jedrske energije v Evropi prinaša tudi priložnosti za slovenska podjetja, da se vključijo v evropske dobavne verige.« Navajajo še, da gradnja in obratovanje jedrske elektrarne prinašata konkretne priložnosti na številnih področjih – od specialnih storitev na energetskem in jedrskem področju, urejanja infrastrukture v najširšem smislu (stanovanj, cest, komunalnih ureditev ipd.), do dolgega seznama podpornih storitev, ki bodo na lokaciji omogočale nemoteno izvajanje projekta (izobraževanje, zdravstvo, transport, prehrana in druga logistika ter številne druge storitve).
V Skupini GEN budno spremljajo gradnjo novih jedrskih elektrarn v Evropi in preučujejo, kako izvajalce povezati in vzpostavljati učinkovite dobavne verige.
Najbrž bo najbolj zahteven del projekta iskanje kadrov
A tako kot gradnja JEK 2 predstavlja priložnosti, predstavlja tudi izzive. Dr. Tiselj izpostavi verjetnost, da bo najbolj zahteven del projekta iskanje kadrov. »Izobraževanje inženirjev traja več let. Pomanjkanje študentov na področju naravoslovja in tehnike je pri nas prisotno že dlje časa, zato dodatno povpraševanje po inženirjih in naravoslovcih ne bo nujno uspešno. Ne dvomim, da bomo morali del kadrov, od najbolj usposobljenih, pa do gradbenih delavcev, iskati v tujini.«
Iztok Tiselj meni, da bomo morali del kadrov za gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško, od najbolj usposobljenih, pa do gradbenih delavcev, iskati v tujini.
V Skupini GEN odgovarjajo, da so zavezani stalnemu izpopolnjevanju svojih zaposlenih in nenehnemu vlaganju v razvoj znanja. »Družba GEN energija ima kot strokovni nosilec razvoja jedrske energije v Sloveniji močno projektno ekipo jedrskih strokovnjakov, ki se ukvarja z razvojem novih jedrskih projektov, na prvem mestu z razvojem projekta JEK 2.« Pri tem ne skrivajo, da bomo pri projektu morali iskati kadre tudi v tujini, najprej v bližnji regiji, pa tudi širše. Dodatne skupine ljudi bo treba zaposliti tudi na ustreznih ministrstvih, ukvarjali naj bi se izrecno z novo nuklearko.
Največje tveganje – živeti brez odločitve
A do iskanja novih kadrov bo očitno preteklo še nekaj časa, politika je previdna, po mnenju številnih opazovalcev prepočasna. Na ministrstvu previdnost pojasnjujejo z besedami, da odločitve glede projekta z življenjsko dobo 60 ali več let, s posledicami za okolje, ki so večstoletne, z močjo, ki presega potrebe ene države, ne smejo biti prehitre in temeljiti na kratkoročnem obdobju strahu in pomanjkanja oskrbe. Nova jedrska elektrarna bo gotovo zahteven projekt, ki ne bo brez tveganj, se strinjajo tudi energetiki. »A osebno verjamem, da so tveganja manjša od tveganj, ki jih predstavljajo alternativni ne-jedrski scenariji. Ti računajo na tehnologije, ki jih bo treba še razviti. Pravzaprav se mi najbolj tvegano zdi živeti brez kakršne koli odločitve,« razmišljanje sklene dr. Iztok Tiselj. n