Shrani za kasnejše branje.
V središču 12. Dneva najboljše prakse, ki smo ga organizirali na GZS – Zbornici elektroindustrije, je bila večnamenska in medpanožna uporaba tehnologij in procesov za učinkovito sodelovanje med podjetji z različnih področij.
Andreja Hlišč, GZS – Zbornica elektroindustrije; foto: Tadej Kreft
Konferenca Dan najboljše prakse je dogodek, na katerem se tradicionalno srečujejo vodilni strokovnjaki, managerji in vizionarji, da bi delili svoje zgodbe o uspehu, izzivih, ki so jih premagali, ter najboljših praksah, ki so jih oblikovale.
»Številna slovenska podjetja se lahko pohvalijo z izjemnim znanjem, inovativnostjo in prebojnostjo pri zasledovanju razvojnih in poslovnih ciljev. Ta potencial nas kot gospodarstvo in družbo postavlja pred izziv, kako ga razviti, promovirati in unovčiti,« je uvodoma dejala generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Slovenija po njenih besedah aktivno deluje na trgu BigScience in se pozicionira na področju Vesolja z namenom, da omogoči slovenskim podjetjem sklepanje poslov. Izpostavila je tudi skupino slovenskih podjetij in znanstvenikov, ki sodeluje v okviru CERN-a – največjega raziskovalnega centra za razvoj fizike delcev v Ženevi.
Aude de Clercq, vodja pisarne za prenos tehnologije pri Evropski vesoljski agenciji (ESA), je predstavila njihov urad za tehnološki transfer ter primere dobrih praks prenosa tehnologij, razvitih za vesolje, na zemljo in obratno. Slovenska podjetja je povabila k sodelovanju, saj bo Slovenija z naslednjim letom polnopravna članica ESA. »Na trgu se pripravlja nova vesoljska revolucija, saj vesolje postaja vse bolj dostopno inovativnim podjetjem z disruptivnimi tehnologijami v industriji in v vrednostnih verigah,« pravi de Clercq in poudarja pomembnost programov, kot je ESA ScaleUp Europe, ki se zavzema za komercializacijo vesoljskih tehnologij in podporo podjetjem, ki vstopajo v sektor.
Nišne rešitve iz sektorjev, kot je vesoljski, so lahko odgovor na povsem vsakodnevna vprašanja podjetij v elektroindustriji in drugih panogah.
Priložnosti za medpanožno aplikacijo tehnologij
Na okrogli mizi o raziskovanju priložnosti za aplikacijo tehnologij izven meja lastnih dejavnosti so svoja stališča predstavili Anton Horžen iz Slovenske vesoljske pisarne, MGTŠ, vodja aplikacijske skupine v Dewesoftu Vid Selič, direktorica QLECTOR Mateja Lavrič ter Rok Šabjan, soustanovitelj Cosylaba.
Po besedah Antona Horžena trenutno sodelujemo v okviru ESA v opcijskih programih, ko pa bo postala Slovenija polnopravna članica ESA, se bomo lahko vključili tudi v programe letenja. MSP-jem, ki še ne sodelujejo v projektih, je svetoval koriščenje posebnega programa, v okviru katerega se preveri njihova ideja s tržno analizo. Za vsako področje, ki ga ESA pokriva, ima posebne pozive, pa tudi redna srečanja z gospodarstveniki in institucijami, namenjena izmenjavi idej. Opozoril je, da je treba sodelovati že v fazi razvojnega procesa, sicer je izjemno težko priti v dobavne verige. »Smo tu, da odgovarjamo na vprašanja. Bodite aktivni na tem področju,« je svetoval udeležencem.
Vid Selič je pojasnil, da v Dewesoftu uporabljajo nekoliko drugačen pristop kot konkurenca. Veliko časa so na terenu v neposrednem stiku s strankami in končnimi uporabniki. Pri projektih, kot jih ima ESA, se je potrebno izkazati kot vreden partner. Izpostavil je, da ni veliko prostora za napake. Na primer, teste delajo na dejanskem satelitu, kjer bi napake povzročile izjemno škodo. Ocenjuje, da imamo v Sloveniji visoko raven tehničnega znanja, a nam primanjkuje poguma, da bi se lotili določenih projektov.
Mateja Lavrič iz Cosylaba je izpostavila program Evropske komisije, ki ga vodi GEA akcelerator, namenjen financiranju strateško pomembnih področij za EU (biotehnologija, umetna inteligenca, vesoljske tehnologije …). Za slovenska podjetja to predstavlja veliko priložnost, ki pa se je premalo zavedajo in jo premalo izkoriščajo.
Po besedah Roka Šabjana Cosylab sodeluje skoraj pri vseh evropskih BigScience sistemih. V vesoljskem programu sodeluje odkar je Slovenija pridružena članica ESA. Poudaril je, da največji svetovni projekti postajajo mednarodni. Pogosto so zastavljeni kot 'in-kind' (op. v naravi), kjer določene države EU sodelujejo, posledično pa imajo njihova podjetja in institucije veliko prednosti. Priložnost vidi v večjem sodelovanju med podjetji. V ta namen je izpostavil tudi ScienceTech sekcijo pri GZS.
Konferenco smo sklenili z interaktivno delavnico, namenjeno mreženju in povezovanju podjetij za tvorjenje prekopanožnih mostov.
Primeri dobrih praks
Na dogodku so bili predstavljeni številni primeri dobre prakse medpanožnega povezovanja za tehnološki napredek. Tomaž Rotovnik iz podjetja SkyLabs je spregovoril o SWIR spektroskopiji, ki pridobiva na pozornosti, in jo je med drugim možno uporabiti v tekstilni industriji pri identifikaciji tipa tekstila s postopkom neinvazivne metode.
Tine Šefic, absolvent dentalne medicine in raziskovalec na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, je predstavil interdisciplinarni študentski projekt SpaceDent, ki se izvaja pod okriljem Experiments programa Evropske vesoljske agencije, Medicinske fakultete in Fakultete za strojništvo ter utira prve korake pri pripravi zobozdravstva za dolgotrajne misije na Luno in Mars. Omenil je, da je sektor sicer nišni, vendar ravno zato predstavlja veliko priložnosti za slovenska podjetja.
V okviru projekta ITER, ki povezuje 35 držav s ciljem izkoriščanja fuzijske energije kot vira zelene električne energije, sta dr. Blaž Šuler in Marko Češnjaj iz podjetja SIJ Metal Ravne predstavila primer dobre prakse razvoja dveh jekel in ene superzlitine nadstandardno velikih dimenzij, pri čemer so jim izboljšali mehanske in korozijske lastnosti ter posledično podaljšali življenjsko dobo in trajnost končnih produktov. »Z inovacijo ciljamo na več sektorjev in panog, kot so letalska industrija, medicina, strojegradnja in energetika, postali pa smo tudi ITER-jev uradni dobavitelj,« izpostavlja Češnjaj. Tovrstni materiali prihodnosti so medpanožno uporabni in tako podpirajo ekonomsko rabo virov za razvoj celotnega gospodarstva.
Doc. dr. Zoran Pučko s Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru je spregovoril o digitalni inovaciji WatchBuilt, ki omogoča učinkovito kontinuirano in popolnoma avtomatizirano spremljanje poteka gradnje v realnem času, znotraj in zunaj objekta v gradnji, brez dodatnih delovnih aktivnosti. Aplikativnost osnovne inovacije je možno integrirati tudi v druge gospodarske panoge, kjer je potreba po spremljanju proizvodnje in avtomatizacije procesov.
Evropska vesoljska agencija ima redna srečanja z gospodarstveniki in institucijami, namenjena izmenjavi idej. Pomembno je, da podjetja sodelujejo že v fazi ravzojnega procesa.
Kot zadnji primer dobre prakse pa je Aleš Mihelič iz Gorenja spregovoril o bio embalaži kot inovativni rešitvi za trajnostno pakiranje, ki je lahko implementirana v mnogih panogah. V podjetju so se namreč uspešno soočili s tehničnimi izzivi zaradi zmogljivosti dobaviteljev papirne embalaže in velikih udarnih sil, ki lahko z najtežjimi aparati zlahka presežejo 100 kg. Mihelič pravi, da v Gorenju »verjamemo v filozofijo: več daš, več dobiš. Zato delimo informacije o naših praksah z vsemi za skupni zeleni razvoj.«
Najboljši primer dobre prakse 2024
Ob zaključku je bil izglasovan tudi najboljši primer dobre prakse 2024. Posebno nagrado občinstva je dobil študentski projekt SpaceDent. »SpaceDent je interdisciplinarna študentska raziskovalna skupina, katere cilj je ugotoviti, ali je nadzor nad zobozdravstvenimi instrumenti v breztežnosti zadosten za varno zdravljenje astronavtov. V okviru projekta smo izvedli preliminarno raziskavo, kjer smo med paraboličnim letom izvajali zobozdravstvene posege v simulirani breztežnosti. Iskreno se zahvaljujemo za nagrado najboljše prakse 2024, ki je veliko priznanje za naš projekt. Nagrada predstavlja potrditev trdega dela in vizije celotne skupine ter nam daje spodbudo za naprej,« je v imenu sodelujočih v skupini povedal Tine Šefic.
Konferenco smo sklenili z interaktivno delavnico, namenjeno mreženju in povezovanju podjetij za tvorjenje prekopanožnih mostov.
